Usposabljanje z naslovom »Zagotavljanje integritete in preprečevanje korupcije v javnem naročanju« je vodila vodja Službe za operativo Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) Katja Mihelič Sušnik, ki je udeležencem predstavila konkretne primere, sistemske izzive in pravne mehanizme za krepitev integritete v praksi.

Mihelič Sušnik je poudarila, da integriteta ni le pravni pojem, temveč predstavlja »imunski sistem posameznika, organizacije in družbe pred nesprejemljivimi, ne zgolj koruptivnimi ravnanji«. Povedala je, da največje tveganje v postopkih javnega naročanja predstavlja človek sam in njegova stopnja integritete, saj je ravno posameznik odgovoren za odzive na pritiske, lastne odločitve in dejanja.

Korupcijska tveganja pred, med in po postopku

Večina nepravilnosti v postopkih javnega naročanja se zgodi pred njihovim začetkom, na primer, ko se oblikujejo merila, kriteriji in potrebe po nabavi. Po podatkih Komisije so med najbolj izpostavljenimi področji tveganj postopki imenovanj in zaposlovanj na vodilna mesta, naročanje zunanjih svetovalnih storitev, vplivi lobiranja ter pomanjkljivo poročanje o premoženjskem stanju in darilih.

Mihelič Sušnik je opozorila, da je treba večjo pozornost nameniti sledljivosti odločitev, transparentnosti in zgodnjemu zaznavanju vplivov nepristojnih oseb. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) dajeta Komisiji status zagovornika javnega interesa, kar ji omogoča aktivno ukrepanje v primerih, kjer je ogroženo javno dobro ali premoženje večje vrednosti.

S sistemskimi rešitvami do kulture integritete

Za učinkovito preprečevanje korupcijskih tveganj so po besedah Mihelič Sušnik ključni jasno opredeljena nesprejemljiva ravnanja (etični kodeksi, standardi, notranji akti), vodenje z zgledom, stalno izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih, učinkovit sistem sankcioniranja in odzivanje na kršitve ter vzpostavitev dobro delujočega sistema skladnosti poslovanja in integritete.