V nagovoru je izpostavila temeljno vlogo javnih uslužbencev kot varuhov javnega interesa. Poudarila je, da integriteta in strokovnost javnih uslužbencev nista le osebni vrednoti posameznika, temveč ključna stebra zakonitih, transparentnih in zaupanja vrednih postopkov.

V nadaljevanju je predstavila pomen integritete za delovanje pravne države in poudarila, da integriteta presega zakonitost. Zakonitost namreč predstavlja zgolj minimalni standard delovanja javnih uslužbencev, integriteta pa se izkaže v situacijah, ki jih zakon ne ureja izrecno ali ko dopušča različne razlage. Integriteta, je poudarila Divjak, predstavlja predpogoj za zaupanje javnosti v institucije in pravno državo. Opisala jo je kot »imunski sistem« organizacije in družbe, ki omogoča odpornost proti korupciji, neetičnemu ravnanju in oportunizmu.

Poseben poudarek je Divjak namenila izzivom, s katerimi se javni uslužbenci srečujejo v praksi. Integriteta je namreč pogosto na preizkušnji zaradi različnih notranjih in zunanjih dejavnikov, kot so pritiski za hitrejše ali drugačne postopke, neupoštevanje stroke, politični pritiski, lobiranje ali darila. Predstavila je tudi primere situacij, v katerih se morajo javni uslužbenci odločati med pravilnim in lažjim ravnanjem, ter poudarila pomen odgovornega odločanja in ravnanja v javnem interesu.

Udeležencem je predstavila tudi mehanizme za prijavo kršitev in zaščito prijaviteljev ter vlogo pooblaščenca za integriteto pri prepoznavanju tveganj in sistemskem odzivanju nanje. Poudarila je, da je pomembno, da ob kršitvah ne gledamo stran, temveč uporabimo notranje ali zunanje prijavne poti ter s tem prispevamo k integriteti organizacije in družbe kot celote.

Namestnica predsednice je predavanje sklenila z mislijo, da je integriteta vsakodnevna odločitev, pri čemer včasih ni dobrih možnosti, pomembno pa je izbrati najmanj slabo in najmanj škodljivo za družbo. Izpostavila je še, da integriteta ne pomeni živeti brez napak - te so del življenja – vprašanje je le, kako se z njimi spopadamo.