Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je po novem pristojna tudi za vsebinsko obravnavo primerov nasprotja interesov pri omenjeni skupini zavezancev. O tem, kaj novost prinaša v praksi, smo se pogovarjali z vodjo Službe za operativo Komisije Katjo Mihelič Sušnik. V intervjuju pojasnjujemo, kaj nova ureditev pomeni v praksi, kje so glavni izzivi za nove zavezance, kaj to pomeni za vsakdanje delo, katere napake so najpogostejše in kako se jim izogniti. Dodajamo tudi zgoščen, kratek vodnik za zavezance s ključnimi informacijami.

Intervju je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti. Vabljeni k naročnini nanj!

Zakaj je prišlo do spremembe?

Zaradi sprememb določb Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), ki področje nasprotja interesov za uradnike in uradnike na položaju umika iz dosedanjega 100. člena. To pomeni, da v nasprotju s prejšnjo ureditvijo, v okviru katere zaradi subsidiarnosti uporabe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) Komisija ni bila pristojna za obravnavo sumov kršitev nasprotja interesov pri uradnikih in uradnikih na položaju, odslej pristojnost tudi za presojo njihovih primerov sumov kršitev nasprotja interesov prehaja na Komisijo.

Kaj se v praksi spreminja?

Temeljna dolžnost izogibanja nasprotju interesov ostaja enaka, bistvena razlika pa je v postopkih in nadzoru. ZIntPK natančneje določa roke, obveznosti obveščanja, pisnost odločitev in ravnanje predstojnikov, čemur morajo zdaj po novem slediti tudi uradniki in uradniki na položaju. Komisija vsak sum kršitve vsebinsko presoja poglobljeno, kar pomeni strožji in bolj osredotočen nadzor. Pristop pri preverjanju morebitnega nasprotja interesov bo tako zdaj za uradnike in uradnike na položaju popolnoma enak kot za ostale uradne osebe, za presojo sumov kršitev katerih je bila Komisija pristojna že sedaj. Medtem ko se pri postopkih, ki potekajo po ZUP, zaradi obstoja okoliščin nasprotja interesov še vedno uporabljajo pravila po določbah ZUP.

Kakšne izzive pričakujete?

Sicer vnaprej težko ocenim, kaj bo prinesla praksa, vendar, glede na prijave, ki jih je Komisija že zdaj prejemala v povezavi z uradniki in uradniki na položaju, ter smo jih do sedaj odstopali pristojnemu inšpektoratu, ker zanje nismo bili pristojni, pričakujemo povečanje števila prijav. Ker je področje nasprotja interesov že na splošno eno od področij, ki je zelo obremenjeno tudi s številom prejetih vprašanj, kar pomeni podajo mnenj, odgovorov in podobno, pričakujem tudi več vprašanj s tega področja, zlasti v začetni fazi, ko se bodo novi zavezanci seznanjali s prakso po določbah ZIntPK. Poseben izziv bo tudi presoja uporabe določb ZIntPK v povezavi z ostalimi postopkovnimi določbami, kot npr. ZUP, saj še vedno velja subsidiarnost uporabe ZIntPK. Čas bo pokazal, ali bo potrebna dodatna okrepitev preventivnih dejavnosti Komisije na tem področju, saj je te že sedaj med vsemi instituti, ki jih ureja ZIntPK, največ.

Za naše nove zavezance pa bodo morda izziv nekoliko drugačni, bolj poglobljeni postopki in sam nadzor oziroma praksa Komisije.

Kako Komisija presoja primere sumov kršitev nasprotja interesov?

Komisija v okviru preučitve sumov kršitev nasprotja interesova preuči celotno dejansko stanje zadeve: kdo je uradna oseba, v kakšnem svojstvu naj bi storila kršitev, kakšen postopek je vodila oziroma pri opravljanju katere njene javne naloge se naj bi pojavilo nasprotje interesov. Preučimo tudi okoliščine, zaradi katerih naj bi do nasprotja interesov prišlo - ali je uradna oseba opravljala javno nalogo v povezavi s samo seboj, njenimi družinskimi člani ali fizičnimi oziroma pravnimi osebami, s katerimi je ali pa je imela osebne, poslovne ali politične stike. Ker vsi ti stiki niso sami po sebi zadosten razlog za obstoj nasprotja interesov, v konkretnih primerih, ki jih obravnavamo, preverimo tudi intenziteto teh stikov. V vseh postopkih, kjer ugotovimo utemeljen sum obstoja dejanskega nasprotja interesov in zoper uradno osebo uvedemo postopek preiskave, o tem obravnavano osebo obvestimo, v postopku pa ima obravnavana oseba pravico do izjave oziroma izjasnitve, po končanem postopku pred Komisijo pa tudi pravno sredstvo tožbe v upravnem sporu zoper ugotovitve Komisije. 

Kaj je v praksi Komisije najpogostejša napaka (ali kršitev) zavezancev pri presoji lastnega nasprotja interesov?

Najpogosteje se kršitelji ne zavedajo pomembnosti zaznave okoliščin nasprotja interesov, če pa jih zaznajo, pa pogosto umanjka pisno obvestilo predstojniku, ki ga kot dolžno ravnanje od uradne osebe zahteva ZIntPK. Najpomembnejše je torej zavedanje, da lahko pride pri opravljanju javnih nalog uradne osebe do takšnih okoliščin. Uradne osebe moramo svoje delo opravljati v javnem interesu in ne v svojem interesu ali interesu naših družinskih članov, prijateljev, nekdanjih delodajalcev, poslovnih partnerjev in podobno.

Kaj lahko zavezanec naredi, da se najlažje in najbolj zagotovo izogne kršitvi?

Kadar bi pri svojem delu moral predlagati, obravnavati, izbirati, odločati, glasovati in podobno kar koli glede sebe ali z njim povezanih oseb, se mora zavedati, da svojega dela ne more opraviti nepristransko in objektivno ter v javnem interesu. V teh primerih je pri opravljanju dela izkazan zaseben interes, zato je pomembno, da se iz takšnih zadev in postopkov v celoti izločimo.

Kako bo Komisija novim zavezancem pomagala pri prehodu?

Komisija že izvaja brezplačna redna usposabljanja o nasprotju interesov in bo z njimi nadaljevala tudi v letošnjem letu. Organi lahko zaprosijo tudi za ciljna usposabljanja, prilagojena njihovim postopkom. Priporočam, da zavezanci spremljajo našo spletno stran, kjer objavljamo napovedi obdobnih usposabljanj, lahko se prijavijo tudi na naše novice, s katerimi obveščamo o prihodnjih usposabljanjih. Ključno je, da zavezanci pravočasno preverijo dileme in ne čakajo na prijavo. Zavezanci nam lahko pošljejo tudi vprašanja, ki naj bodo čim bolj konkretna, na katera bodo prejeli odgovore oziroma mnenje Komisije.

Katero preventivno orodje bi po vašem mnenju imelo največji učinek?

Največji učinek ima vsekakor osveščanje in ponavljanje osveščanja ter seznanjanje s konkretnimi praksami.

Kaj pomeni poenotenje ureditve?

Poenotenje pomeni enotno presojo nasprotja interesov za vse uradne osebe. To prinaša večjo pravno jasnost, hkrati pa konkretno za uradnike in uradnike na položaju verjetno tudi strožji nadzor, kot so ga bili vajeni doslej, saj Komisija primere obravnava samostojno in poglobljeno, postanejo lahko obravnavane osebe v postopku pred Komisijo in hkrati kršitelj v okviru prekrškovnega postopka, ki je lahko uveden zoper njih. Namen zakonodajalca, da se področje poenoti, je vsekakor dobrodošel, saj ni dobro, da za uradnike in uradnike na položaju velja drugačna presoja, kot velja za vse ostale zavezance.

Kako smo glede ureditve predmetnega področja primerljivi z drugimi državami EU?

Pri nas je to področje v zakonu precej dobro urejeno. Seveda so izboljšave vedno možne, predvsem z vidika definiranja zadostne intenzivnosti posameznih stikov v okviru presoje nasprotja interesov. Največja razlika v primerjavi z drugimi državami je ta, da ponekod drugod v EU poznajo tudi institut potencialnega nasprotja interesov. Zavezanec že ob nastopu službe, torej že predno se pojavi okoliščina nasprotja interesov v konkretnem primeru, poda izjavo o nasprotju interesov – pove, s kom je povezan in podobno. To pomeni, da imajo v zakonodajo vključeno tudi preventivno orodje, česar pri nas trenutno ni. Razlike so tudi v širini pojmovanja povezanih oseb - pri nas te predstavljajo družinske člane in ostale osebe, s katerimi imamo ali smo imeli osebne, poslovne in politične stike, medtem ko drugje, kjer ne poznajo npr. ureditve instituta integritete, povezane osebe in vpliv na odločitve uradnih oseb v okviru nasprotja interesov zajemajo širše kot pri nas.