Okrogla miza o zaščiti prijaviteljev razkrila izzive in priložnosti zakonodaje

19. 06. 2025

Na današnjem srečanju v okviru serije strokovnih dogodkov »Poletni skladni zajtrk«, ki ga organizira Evropski inštitut za skladnost in etiko poslovanja (EISEP), je potekala okrogla miza z naslovom »Zaščita prijaviteljev – po uveljavitvi ZZPri«, kjer sta svoje poglede in izkušnje predstavila vodja Centra za zaščito prijaviteljev pri Komisiji za preprečevanje korupcije (Komisija) Gregor Pirjevec in odvetnica Jerica Jančar.

Dogodek je moderirala predsednica EISEP Andrijana Bergant, ki je izpostavila pomen notranjih mehanizmov za zaščito prijaviteljev z vidika pooblaščencev za skladnost – pogosto prvega varovalnega sloja v organizacijah.

Gregor Pirjevec s sogovornicama
Gregor Pirjevec s sogovornicama

Nova zakonodaja prinaša strukturne spremembe – a praksa zaostaja

Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), ki je v veljavi od februarja 2023, je uvedel pomembne spremembe v postopkih obravnave prijav in v zaščitnih ukrepih za prijavitelje. »Uradno formalizirani postopki, obveznost notranjih kanalov in možnost uporabe zunanjega kanala, kot je Komisija, so nedvomno koraki naprej, a mehanizmi še niso optimalno učinkoviti. Precej izzivov še vedno predstavlja implementacija zakonskih določb v realnih delovnih okoljih. Strah pred posledicami, izolacijo, povračilnimi ukrepi in izgubo zaposlitve je še vedno prisoten,« meni Pirjevec.

Kdo so prijavitelji?

Najpogosteje gre za zaposlene z močnim notranji moralnim kompasom, pogosto pa gre tudi za osebe, ki imajo neposreden vpogled v kršitve. To niso ljudje, ki bi iskali pozornost, saj prijava zanje lahko pomeni osebno tveganje.

Oba gosta sta poudarila pomen zaupanja v zaščitne mehanizme, pri čemer prijavitelji ne potrebujejo le pravne zaščite, temveč razumevanje, podporo in jasno priznanje pomenu prijavljanja nepravilnosti tako za posameznike kot za podjetje oziroma organizacijo v celoti.

Notranji kanali – neizkoriščen potencial?

Debata se je dotaknila tudi vprašanja, zakaj prijavitelji še vedno pogosto iščejo pomoč zunaj – pri Komisiji ali odvetnikih – namesto da bi zaupali notranjim mehanizmom. »Razlog lahko pogosto najdemo v slabem delovanju notranjih kanalov za prijavo. Če zaposleni ne verjamejo, da bo njihova prijava obravnavana zaupno, strokovno in resno oziroma da se pooblaščeni nanjo ne bodo odzvali, bodo pomoč iskali drugje,« o vprašanem razmišlja Pirjevec.

Na vprašanje o pogostosti lažnih ali zlonamernih prijav so bili sogovorniki enotni: tovrstni primeri obstajajo, a so redki. Pri tem se je pomembno zavedati, da več škode naredi strah pred zlorabami in posledično zadušitev sistema zaščite kot same redke lažne prijave.