Novice
Vse novice
Osebje UKC Ljubljana spoznavalo tveganja pri javnem naročanju in mehanizme za njihova obvladovanja
Vodja Službe za operativo Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) Katja Mihelič Sušnik je danes usposabljala zaposlene Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana na temo korupcijskih tveganj pri postopkih javnega naročanja in integritete.
Mihelič Sušnik se je posvetila različnim skupinam tveganj, ki spremljajo proces javnega naročanja. Na začetku je izpostavila tveganja, ki se nanašajo neposredno na institute Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), med katera sodijo nevključitev protikorupcijske klavzule v primerih evidenčnih naročil, nepridobivanje podatkov o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, neporočanje prejetih daril uradnih oseb, neporočanje ali pomanjkljivo poročanje poslovodnih oseb in oseb, odgovornih za javna naročila, o premoženjskem stanju, tveganja lobiranja, nasprotja interesov ter nezakonitega in neetičnega vplivanja v postopkih javnega naročanja.
Med najpogostejšimi tveganji za nastanek korupcije in kršitve integritete posameznikov je v nadaljevanju Mihelič Sušnik izpostavila tveganja, ki vplivajo na zagotavljanje transparentnosti, sledljivosti, enakopravno obravnavo ponudnikov, učinkovitosti, gospodarnosti in zakonitosti. Nadalje je opozorila na tveganja, ki so povezana s področjem uporabe zunanjega svetovanja, kot so neustrezna presoja glede oddaje javnega naročila, vpliv zunanjih svetovalcev na vsebino javnega naročila in nastanek okoliščin nasprotja interesov. Med pogosto zaznana tveganja iz prakse sodijo še odtekanje notranjih informacij in izvajanje vplivanja s strani nepristojnih, zunanjih oseb ali organov.
V drugem delu usposabljanja se je Mihelič Sušnik osredotočila na kršitve integritete. Med slednjimi je pozornost namenila nekaterim najpogostejšim, kot so kršitve iz naslova razkritja poslovne skrivnosti, najem odvetniških storitev za zastopanje funkcionarja ali poslovodne osebe kot fizične osebe pri odvetniških pisarnah, ki že zastopajo subjekt, pri katerem ta oseba opravlja funkcijo, nedovoljeno vplivanje v postopkih, prirejanje meril in kriterijev javnega razpisa, privilegiranje točno določenega ponudnika in podobno.
Ob zaključku je predstavnica Komisije opozorila, da so za zmanjševanje naštetih tveganj ključni trije momenti: zaznavanje sumov kršitev integritete, primeren odziv nanje oziroma vzpostavljen sistem sankcioniranja ter vzpostavitev dobro delujočega sistema skladnosti poslovanja in integritete.