Poklicna integriteta in obvladovanje korupcijskih tveganj v sodstvu

Višji svetnik za pravna vprašanja Gregor Pirjevec je na Upravnopravni sodniški šoli 2026, ki jo je v Podčetrtku organiziral Center za izobraževanje v pravosodju, predstavil zaznavanje in obvladovanje korupcijskih tveganj ter morebitno izpostavljenost sodišč tveganjem.

Udeleženci so spoznali pojem korupcije in integritete ter primere ravnanj, pri katerih je Komisija ugotovila kršitve integritete. Med predstavljenimi tveganji je izpostavil odtekanje notranjih informacij, nedovoljeno vplivanje na postopke in nasprotje interesov, pozornost pa je namenil tudi tveganjem pri zaposlovanju, javnem naročanju in naročanju storitev zunanjih strokovnjakov.

V povezavi s sodniškim delom je izpostavil pomen poklicne integritete, neodvisnosti in nepristranskosti, vključno z ohranjanjem videza nepristranskosti. Osvetlil je tudi dolžnost izogibanja nasprotju interesov, omejitve pri sprejemanju daril, nezdružljivost funkcij in pomen varovanja zaupnih informacij.

Poseben poudarek je namenil odzivanju na nedovoljene vplive in pritiske: njihovemu prepoznavanju, dokumentiranju, zavračanju in obveščanju nadrejenih oziroma pristojnih institucij. Predstavil je tudi notranjo in zunanjo pot za prijavo kršitev ter pomen jasnih notranjih pravil, ki zaposlenim pomagajo pri ravnanju v takšnih okoliščinah.

Integriteta kot sestavni del dobrega upravljanja

Vodja Centra za preventivo in zaščito prijaviteljev mag. Vita Habjan Barborič je danes za Ministrstvo za obrambo izvedla usposabljanje »Integriteta in dobro upravljanje«. Predstavila je temeljna načela dobrega upravljanja, med njimi transparentnost, odgovornost, učinkovitost, vključevanje in spoštovanje vladavine prava, ter njihovo povezanost z integriteto v javnem sektorju.

Poudarila je vlogo vodstva pri razvijanju etične organizacijske kulture. To mora pričakovana ravnanja podpirati z lastnim zgledom, jasnimi sporočili in ustreznimi organizacijskimi procesi. Opozorila je še, da krepitev integritete zahteva sodelovanje vseh zaposlenih in dosleden odziv na neetična ravnanja.

Pomemben del usposabljanja je bil namenjen načrtu integritete kot orodju za obvladovanje tveganj in podporo odgovornemu vodenju institucije. Predstavila je prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, določanje ukrepov, njihovih nosilcev in rokov ter spremljanje učinkovitosti ukrepov.

Ob tem je izpostavila, da prepoznana tveganja sama po sebi ne pomenijo ugotovljenih kršitev ali neintegritete organizacije. Njihovo prepoznavanje omogoča pravočasno ukrepanje in učinkovitejše preprečevanje nepravilnosti.

Usposabljanje je zajelo tudi institute Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter Zakona o zaščiti prijaviteljev kot podporo odgovornemu ravnanju in obvladovanju tveganj.