Subjekti javnega sektorja so lani poročali o skupno 227 darilih, največ v Uradu predsednice RS (50), na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve RS (49), Ustavnem sodišču RS (17), Kabinetu predsednika Vlade RS (15) in Državnem zboru RS (11). Skoraj 80 odstotkov prejetih daril je bilo protokolarnih (179), ki postanejo last subjekta javnega sektorja. Med dražjimi izstopata abstraktna uokvirjena slika (15 tisoč evrov), ki jo je na delovnem obisku v Združenih Arabskih Emiratih prejela ministrica za zunanje zadeve, in svilena preproga (šest tisoč evrov), ki jo je predsednik Vlade RS prejel na uradnem obisku v Uzbekistanu. Predsednica države Republike Slovenije in predsednik Vlade RS pa sta kot edina poročala, da so darovalci darilo izročili njunim družinskim članom.

Kot bolj problematično sicer Komisija izpostavlja področje lokalne ravni: od 212 občin so poročale le tri, in sicer Mestna občina Novo mesto, Občina Piran in Občina Štore. Od 58 upravnih enot je poročala zgolj Upravna enota Jesenice. Izstopa tudi stanje pri vzgojno-varstvenih zavodih: čeprav je Komisija več vprašanj prejela prav ob koncu šolskega leta (kako lahko učenci obdarijo svoje učitelj/-ice oziroma vzgojitelje/-ice) in zavode dodatno obveščala, sta o prejetih darilih poročala zgolj dva javna zavoda, Osnovna šola Olge Meglič s Ptuja in Univerza v Ljubljani.

Pogoste dileme zavezancev so bile, ali gre za protokolarno ali priložnostno darilo (npr. ponujeni popusti za določene storitve, vstopnice za različne dogodke, letne karte za določene storitve, dovolilnice za parkiranje ipd.), kako naj s prejetimi darili ravnajo (še posebej, če se ta kopičijo oziroma so velikih dimenzij) in ali jih sploh lahko sprejmejo (npr. glede naročnin oziroma spletnih dostopov do medijev, parkirnih dovolilnic, vstopnic na različne dogodke, nakita iz dragih kovin ipd.). Komisija je zaznala tudi več sumov kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) s področja daril, zato bo v določenih primerih preučila možnost uvedbe prekrškovnih postopkov zoper posamezne uradne osebe.

Zaradi vsega naštetega Komisija pristojnemu ministrstvu predlaga dopolnitev zakonodaje, zlasti glede opredelitve dopustnih vrst daril ter hrambe oziroma razpolaganja s prejetimi darili. Jasna in dosledna ureditev področja daril je namreč pomembna ne le zaradi preprečevanja nastanka korupcijskih tveganj, ampak tudi zato, da se uradne osebe izognejo morebitnim zadregam ob sprejemanju daril ter da se krepi zaupanje javnosti v poštenost in nepristranskost pri izvajanju njihovih javnih nalog.

Celotno poročilo o prejetih darilih v letu 2024 je dostopno spodaj.