Udeležence posveta je uvodoma pozdravil namestnik predsednika Komisije David Lapornik, ki je poudaril, da gre za pomembno in nujno temo, ki jo je treba sistematično naslavljati na vseh ravneh izobraževanja, saj prav izobraževalne ustanove pomembno oblikujejo integritetno kulturo prihodnjih generacij.

Posvet je bil namenjen razpravi o tem, kako učinkovito vključiti oziroma okrepiti vsebine o integriteti v visokošolskih študijskih programih. Na podlagi dosedanjih izkušenj projekta Integriteta: skupni cilj generacij, ki spodbuja umestitev vsebin za krepitev integritete na vse ravni vzgojno-izobraževalnega sistema, so udeleženci prisluhnili predstavitvam dobrih praks v predšolskem ter osnovno- in srednješolskem izobraževanju. Te izkušnje so služile kot izhodišče za razpravo o možnostih sistemske in vsebinske vpeljave oziroma krepitve vsebin integritete tudi v univerzitetnem študiju.

Udeleženci so izpostavili, da je integriteto smiselno obravnavati ne le z vidika preprečevanja kršitev ali plagiatorstva, temveč kot razvoj kompetenc, ki prispevajo h kakovostnemu akademskemu delu in krepitvi kulture integritete. Poudarili so, da je zares učinkovit pristop krepitve integritete nujno celosten: ne gre le za razvijanje integritete pri otrocih in mladih, temveč tudi pri učiteljih, profesorjih in drugih strokovnih delavcih v vzgoji in izobraževanju, zelo pomemben pa je tudi razvoj kulture integritete v vzgojno-izobraževalni instituciji.

Posvet je pokazal, da obstaja zanimanje in pripravljenost za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje pristopov, ki bodo integriteto postavili kot pomemben del visokošolskega izobraževanja.