Komisija zaznava skoraj popolno odsotnost določb, ki bi v delovanje vnašale varovalke za krepitev neodvisnosti delovanja, preprečevanje nastanka nasprotja interesov in sprejemanje nedovoljenih daril, zagotavljanje transparentnosti in krepitev integritete tako Sklada kot družb v njegovem upravljanju. V predlogu zakona ni postavljenih nikakršnih pravil glede korporacijskega upravljanja gospodarskih družb s kapitalsko naložbo države, saj so popolnoma izostale določbe, povezane z izvajanjem lastniških pravic države (oz. Sklada) v gospodarskih družbah, ki se nanašajo na postopke, načine, merila in kriterije imenovanja članov organov nadzora v teh družbah. .

Čeprav predlog zakona vsebuje poglavje z naslovom »Krepitev integritete in odgovornosti ter omejevanje tveganj za korupcijo in nasprotje interesov«, v njem ni skoraj nikakršnih ukrepov, ki bi prispevali k navedenemu. Gre za velik korak nazaj v primerjavi s trenutno veljavnimi standardi, ki so bili že pred več kot 12 leti vzpostavljeni v Zakonu o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1).

Že sama struktura nadzornega sveta Sklada, v katerega štiri člane imenuje Državni zbor, pet pa Vlada, predstavlja velik odmik od zagotavljanja pogojev za strokovnost in neodvisnost nadzornega sveta. S predvidenim načinom izbora in imenovanja sta po oceni Komisije političnost in vplivanje na poslovanje praktično vključena v zakonske določbe, ki v ničemer ne zagotavljajo neodvisnosti in samostojnosti nadzornikov. V celoti se znižujejo že vzpostavljeni standardi strokovnosti in osebne integritete, ki sedaj predstavljajo zakonski pogoj za opravljanje članstva v nadzornem svetu. ZSDH-1 je doslej namreč določal, da vodstvenih funkcij ne sme opravljati posameznik, za katerega je Komisija pravnomočno ugotovila kršitev integritete, česar pa predlog novega zakona ne vsebuje.

Posebej zaskrbljujoče je tudi, da je izpadel pogoj, da član nadzornega sveta ne sme opravljati  oziroma v zadnjih šestih mesecih ni opravljal funkcije v politični stranki. Predlog zakona pa ob nižanju pogojev opušča tudi strokovni organ in odločitev o primernosti kandidatov prepušča Mandatno-volilni komisiji DZ. Predlog zakona niti za Vlado (oziroma pristojno ministrstvo) niti za Državni zbor ne predvideva nikakršnih postopkov izbora do oblikovanja predlogov kandidatov članov nadzornega sveta Sklada. Tako se izjemno povečuje tveganje za delovanje Sklada povsem po nareku oziroma v skladu s parcialnimi interesi posameznih političnih strank.

Prav tako so nedorečeni pogoji za odpoklic članov nadzornega sveta. Namesto da bi predlog zakona višal standarde strokovnosti in osebne integritete za subjekt, ki bo upravljal eno največjih koncentracij državnega premoženja, jih znižuje, tudi pri pogojih za imenovanje uprave Sklada, kjer se prav tako še dodatno odpira polje za politično motivirana imenovanja.

Komisija opozarja tudi na odsotnost pravil glede omejitev poslovanja s povezanimi osebami, kar izrazito povečuje korupcijsko tveganje za prikrito zagotavljanje neupravičenih koristi ter zlorabe pooblastil.

Glede na vse navedeno predstavlja predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu odmik od ustreznega upravljanja že vrsto let prepoznanih korupcijskih tveganj v družbah s kapitalsko naložbo države ter ne prispeva h krepitvi integritete in preprečevanju korupcije.  Čeprav gre za sistemski zakon o upravljanju edinega in največjega premoženjskega sklada, ki prinaša dolgoročne finančne, gospodarske in družbene posledice, je predlagatelj z včerajšnjim podaljšanjem javne obravnave upošteval zgolj minimalni rok za sodelovanje javnosti. Komisija zato poziva, da zaznane pomanjkljivosti v nadaljnjem postopku odpravi.

Mnenje Komisije v celoti je objavljeno med pregledi zakonskih predlogov.