Hkrati Komisija opozarja, da sistemi boja proti korupciji temeljijo na dvojem, preprečevanju korupcije na eni strani in pregonu korupcije na drugi. Pri tem so institucije preprečevanja korupcije, kot je Komisija, lahko učinkovite le, če so organizacijsko in funkcionalno neodvisne od izvršilne oblasti ter organov pregona. Takšno ločitev določa tudi mednarodni in evropski pravni okvir, tudi ta teden dokončno potrjena protikorupcijska direktiva EU, ki poseben poudarek daje preventivi ter zahteva obstoj ločenih, funkcionalno neodvisnih organov za preprečevanje korupcije in za pregon kaznivih dejanj s področja korupcije.

Komisija pričakuje, da bo zakonodajalec k implementaciji vsebin protikorupcijske direktive EU, ki v našem pravnem redu še niso urejene v zadostni meri, pristopil čim prej. Na ta vprašanja je že večkrat opozorila tudi Komisija. 

Vse spremembe na področju boja proti korupcije morajo temeljiti na natančnih analizah in  vključevati vse relevantne deležnike, z namenom, da bo sistem dejansko bolj učinkovit, da bo koruptivnih ravnanj v državi manj in da bodo javni sistemi dejansko delovali v korist vseh državljanov. 

Komisija v dopisu predstavlja nekatere ključne nujne spremembe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcij, ki jih zagovarja že dlje časa in so nujne za izboljšanje dela in učinkovitost Komisije ter posledično preprečevanja korupcije. Komisija si nadeja, da bo novi sklic konstruktivno pristopil k vsaj naslednjim spremembam:

• ureditvi postopka pred Komisijo,

• določitvi prednostne obravnavne zadev na sodiščih,

• bolj smiselni in jasni ureditvi področji nezdružljivosti funkcij in lobiranja,

• uzakonitvi obveznega odziva na priporočila Komisije,

• uvedbi dodatnih sankcije in zvišanju obstoječih glob.