Slovenija je na letošnjem indeksu dosegla 58 točk oziroma dve manj kot lani, s čimer zaseda 41. mesto (lani 36.). Rezultati CPI kaže na nezadostno delovanje države, pri čemer indeks ne meri dejanske korupcije, pač pa njeno zaznavo med strokovnjaki in gospodarstveniki na podlagi različnih virov in raziskav.

Poslabšanje ocene za Slovenijo po oceni Komisije pomeni, da prizadevanja na deklerativni ravni niso dovolj, pač pa se mora zavezanost za boj proti korupciji začeti v večji meri kazati tudi v praksi. Lani je Državni zbor RS sprejel pomemben strateški dokument, Resolucijo o preprečevanju korupcije v RS, na podlagi tega pa je Komisija sprejela Akcijski načrt za uresničevanje resolucije s konkretno opredeljenimi ukrepi za najširši krog deležnikov. Kot Komisija opozarja že ves čas, mora biti v preprečevanje korupcije - da bo to uspešno – namreč vključen kar najširši krog institucij in posameznikov. A cilji in ukrepi iz teh dveh dokumentov se morajo učinkovito uresničevati tudi v praksi. Ker je bil Akcijski načrt sprejet junija lani, bodo rezultati lahko vidni šele v prihodnjih mesecih in letih.

V Sloveniji pa se še naprej soočamo s pomanjkanjem prevzemanja odgovornosti, nezadovoljivim naslavljanjem korupcijskih tveganj (tudi v smislu uresničevanja priporočil, ki jih daje Komisija) in premajhni zavezanosti funkcionarjev in javnih uslužbencev za krepitev integritete. Nujne so tudi določene spremembe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bi omogočile pohitritev postopkov in bolj učinkovito delo in boljši nadzor Komisije na področjih kršitev integritete, nasprotja interesov,  omejitev poslovanja, premoženjskega stanja, lobiranja, in nezdružljivosti funkcij. Pristojno ministrstvo je lani pristopilo k spremembam, vendar te še niso bile sprejete.

Ker boj proti korupciji postaja ena pomembnih tem političnih strank v predvolilnem obdobju, Komisija poziva vse politične akterje, da k boju proti korupciji in krepitvi integritete pristopijo tudi z dejanji. Pri tem opozarja na pomen in vlogo neodvisnih nadzornih institucij. Te so namreč izjemno pomembne za krepitve pravne države, v kateri so koruptivna ravnanja redka, ko do njih pride, pa so hitro in ustrezno sankcionirana. Tudi mednarodne ocene kažejo, da so neodvisni in samostojni organi učinkovitejši pri preprečevanju korupcije. Zato je pomembno, da navkljub različnim idejam o spremembi statusa Komisije oziroma njenem preoblikovanju ta tudi v prihodnje ostane neodvisna in samostojna ter tako uresničuje svoje zakonske naloge, katerih namen je preprečevanje (in ne kaznovanje) korupcije.