Kako ravnati ob pritiskih pri javnem naročanju

Namestnica predsednice Komisije Tina Divjak je nagovorila udeležence Dnevov javnih naročil v Portorožu. Predstavila je zakonske obveznosti poročanja premoženjskega stanja in zaščito zaposlenih pred pritiski nadrejenih. V uvodu je pojasnila namen prijave premoženjskega stanja ter obveznosti naročnikov in oseb, odgovornih za javna naročila. Poudarila je, da poročanje premoženjskega stanja omogoča nadzor nad premoženjem zavezancev in morebitnim neupravičenim povečanjem premoženja, hkrati pa ima pomembno preventivno vlogo.

Osrednji del predavanja je namenila korupcijskim tveganjem in tveganjem za kršitve integritete v postopkih javnega naročanja. Ta se lahko pojavijo že pri opredeljevanju potreb in oblikovanju razpisnih pogojev, med izbiro ponudnika ali po podpisu pogodbe. Med obravnavanimi tveganji je izpostavila prirejanje meril razpisov določenemu ponudniku, odtekanje notranjih informacij, nasprotje interesov in nedovoljeno vplivanje oseb, ki za poseganje v postopek nimajo pristojnosti ali pooblastil.

Posebno pozornost je namenila prepoznavanju pritiskov nadrejenih in zunanjih interesentov ter možnostim za ukrepanje, ki jih imajo v takšnih okoliščinah zaposleni. Med slednjimi je navedla pomen opozarjanja na sporna ravnanja, njihovega dokumentiranja ter uporabe notranjih in zunanjih poti za prijavo nepravilnosti in kršitev. Ob tem je pojasnila številne zaščitne in podporne ukrepe po Zakonu o zaščiti prijaviteljev, ki jih Komisija omogoča prijaviteljem, ki so zaradi prijave deležni povračilnih ukrepov.

Predavanje je sklenila s predstavitvijo načrta integritete kot orodja za pravočasno prepoznavanje tveganj in določanje ukrepov, s katerimi lahko organizacija preprečuje nepravilnosti predno do njih sploh pride.

Od prepoznanih tveganj do konkretnih ukrepov

Načrti integritete so bili tudi osrednja tema današnjega usposabljanja za zaposlene Varuha človekovih pravic. Mag. Vita Habjan Barborič in mag. Ivijan R Rojko sta udeležencem predstavila osnove načrtov integritete, osrednjo pozornost pa namenila prepoznavanju tveganj in oblikovanju ukrepov za njihovo obvladovanje.

Pojasnila sta, da so tveganja potencialne ranljivosti organizacije, njihovo prepoznavanje pa omogoča pravočasno preprečevanje nepravilnosti. Teoretičnim izhodiščem je sledila delavnica, na kateri sta z udeleženci obravnavala izbrane primere iz registra tveganj Varuha človekovih pravic in oblikovala ukrepe po metodologiji SMRČEK. Ta pomaga določiti specifične, merljive, realne, časovno opredeljene, enostavne in kontrolirane ukrepe. V praksi to pomeni jasno opredelitev, kaj je treba storiti, kdo bo ukrep izvedel, do kdaj in kako bo mogoče spremljati njegovo izvajanje. S praktičnim delom sta sodelavca Komisije tako povezala osnovna izhodišča načrtov integritete z njihovo uporabo pri vsakdanjem delovanju institucije.

Načrt integritete je proces, ki organizaciji pomaga prepoznavati šibke točke pri njenem delovanju in vzpostavljati standarde sprejemljivega ravnanja. Organizaciji pomaga prepoznati korupcijska tveganja ter tveganja za druga protipravna in neetična ravnanja, razumeti njihove vzroke in določiti konkretne, izvedljive ukrepe za njihovo obvladovanje.