Dr. Robert Šumi je izpostavil, da del politikov glede na odzive in kritike, ki se pojavljajo, Komisijo še vedno dojema podobno, kot jo je leta 2004, ko je bila ustanovljena zgolj zaradi približevanja Evropski uniji. Po njegovi oceni gre za nezrelo razumevanje, kakšna je vloga Komisije.

»Če bi javni sektor upošteval naša priporočila in standarde, ki jih narekuje zakonodaja, bi bilo bistveno manj korupcijskih afer in težav politikov,« je dejal Šumi in zatrdil, da Komisija ves čas deluje strokovno in profesionalno, na podlagi standardov in zakonov, ki veljajo.

»Odnos posameznikov, strank, vlad in držav do korupcije se pokaže v tem, kako se odzovejo, ko pride do problema. Slovenija je tu pogrnila na celi črti. Namesto da bi spoštovali ugotovitve neodvisnega organa, se sproži val napadov nanj in očitki o politizaciji,« je dejal Drago Kos in v nadaljevanju poudaril, da prav ta odnos kaže na (ne)razumevanje vladavine prava.

Kritike, da je sistem boja proti korupciji neučinkovit, pa mora po besedah Šumija politika usmeriti tudi nase. Politiki so namreč tisti, ki sprejemajo zakone. To je tudi razlog, da se sam udeležuje takšnih razprav, saj se v predvolilnem času pojavljajo številni, tudi populistični, pozivi, ki naslavljajo delovanje in vlogo Komisije.

Ta mora tudi v prihodnje, sta se strinjala oba govorca, ostati samostojna in neodvisna. To je namreč pogoj, da lahko »gleda pod prste« vsakokratni oblasti.

Umestitev Komisije v okviru policije zato nikakor ni smiselna, meni Kos, prav tako ne v okviru tožilstva, saj se to ukvarja s popolnoma drugačnimi nalogami. Po njegovih besedah so to zgolj predlogi, da bi se Komisijo ukinilo.

Šumi in Kos sta spregovorila tudi o tem, katere spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije bi bile po njunem mnenju smiselne oziroma celo nujne – od obveznih odzivov na priporočila Komisije, podlage za objavo celotnega premoženjskega stanja do sankcij za kršitve integritete, ki bi se po besedah Šumija morale stopnjevati glede na to, ali gre za lažjo ali težjo obliko kršitve.