Komisija je v minulem letu prejela 1327 prijav, kar je 57-odstotno povečanje glede na leto poprej, kar kaže na krepitev zaupanja v delo Komisije. Komisija ugotavlja, da korupcijska tveganja ostajajo največja pri javnih naročilih, upravljanju javnih sredstev, velikih investicijah in odločanju funkcionarjev. Obravnavala je primere nasprotja interesov, kršitev integritete in nedovoljenega vplivanja.

Katarina Bervar Sternad je poudarila, da Komisija s svojim delom korupcijska tveganja učinkovito prepoznava in izdaja priporočila za njihovo boljše obvladovanje, vendar predlogi za sistemske spremembe prepogosto ostajajo neuresničeni. Komisija zato poziva k večji odgovornosti državnih organov in njenih predstojnikov k doslednejšemu izvajanju ukrepov za krepitev integritete.

Za preprečevanje korupcije v družbi smo namreč odgovorni vsi, najprej s svojim zgledom poštenega in integritetnega ravnanja. Izjemno pomembno je ravnanje najvišjih nosilcev javnih funkcij, ki s svojim prevzemanjem odgovornosti dajejo zgled vsem državljanom.

Komisija pri svojem delu poseben poudarek namenja zaščiti žvižgačev, ki imajo ključno vlogo pri preprečevanju in odkrivanju korupcije, saj s pogumom, odgovornostjo in pripravljenostjo spregovoriti pogosto razkrijejo nepravilnosti, ki bi sicer ostale skrite, ter s tem pomembno prispevajo k večji integriteti, transparentnosti in zaupanju v delovanje institucij. Od uveljavitve Zakona o zaščiti prijaviteljev leta 2023 je Komisija izdala 43 potrdil o upravičenosti do zaščite prijaviteljev, ki tem zagotavlja različne oblike podpore in zaščite. Pomembna rast števila izdanih potrdil v lanskem in letošnjem letu kaže, da se sistem zaščite prijaviteljev uveljavlja v praksi.

Katarina Bervar Sternad je posebej poudarila pomen preventivnega delovanja Komisije, pri čemer je nujno, da preprečevanje korupcije ostane ločeno od njenega pregona. Ob tem je opozorila tudi na pripravo novega organa za pregon korupcije Skok, pri katerem Komisija ne sodeluje. Kritična je bila do postopka priprave zakona, saj po njenem mnenju poteka brez ustrezne vključitve javnosti, stroke in pristojnih institucij.

Obe s predsednico republike sta se strinjali, da je Komisija za preprečevanje korupcije kot samostojen državni organ, nujen in potreben za preprečevanje korupcije, krepitev integritete in s tem zaščite pravne države.

Že včeraj je senat Komisije Letno poročilo skupaj z Oceno stanja za leto 2025 predstavil tudi članom Odbora Državnega zbora za pravosodje.