Večja preglednost zmanjšuje prostor za zlorabo javnih sredstev ter prikrito financiranje in uveljavljanje zasebnih interesov kot protiuslug za pridobljena sredstva. Zgolj zakonsko postavljene omejitve namreč ne morejo vnaprej zajeti vseh načinov, na katere se v praksi lahko zagotavlja posredna ali neposredna podpora političnim akterjem.

»Pri političnem financiranju niso pomembne samo zakonitost, transparentnost in nadzor. Pomembna je tudi sledljivost: javnost mora razumeti pot denarja,« je na današnji novinarski konferenci poudarila predsednica Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad.

Združevanje v društvih ali inštitutih je dopustno, a če se člani strank združujejo vanje zato, da lahko pridobivajo sredstva, ki jih politične stranke sicer ne smejo in ti subjekti ravnajo kot podaljšek stranke, lahko govorimo o očitnem izigravanju pravil. 

Komisija zato predlaga spremembo zakonodaje, s katero bi zagotovili prikaz vseh transakcij političnih strank v Erarju, aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji, s čimer bi zagotovili večjo transparentnost delovanja političnih strank in boljši nadzor javnosti nad njimi.

Da bi se zagotovila transparentnost in sledljivost financiranja volilnih kampanj, Komisija predlaga še, da bi morale stranke razkriti izvor vseh sredstev, ki jih je politična stranka pridobila v obdobju dveh let pred začetkom volilne kampanje – tudi od fizičnih oseb. Trenutna zakonodaja namreč ne zagotavlja razkritja, iz katerih konkretnih virov so bila pridobljena sredstva, ki jih je politična stranka formalno namenila financiranju volilne kampanje. Povezava med financerjem in končnim namenom porabe tako ostaja prikrita. »Podatki za pretekle kampanje kažejo, da lahko donatorji več kot 90 odstotkov nakazil ostanejo javnosti skriti, s tem pa tudi njihovi morebitni interesi,« je ponazorila namestnica predsednice Komisije Tina Divjak.

V času pred volitvami in referendumi pa bi bilo z vidika enakopravnosti vseh kandidatov nujno jasneje urediti uporabo javnih sredstev, vključno s prostori, kadri in dogodki v politične namene. Pred vsakokratnimi volitvami, tako lokalnimi kot parlamentarnimi, smo namreč priča posebnim promocijskim dogodkom ali akcijam vladajočih, ki so financirani iz javnih sredstev.

Posebej je Komisija naslovila tudi problematiko državnega oglaševanja in donacij, danih s strani družb v državni lasti, ki se že zdaj ne smejo stekati k političnim strankam. V praksi pa Komisija zaznava tveganja, da imajo izdatki za oglaševanje, sponzoriranje, donacije in podobno tudi namen ustvarjanja neposredne ali posredne politične koristi. Zato bi v okviru politike upravljanja kapitalskih naložb države Državni zbor moral določiti kriterije, kje in v katerih primerih je oglaševanje dovoljeno in kje ni potrebno. Slovenski državni holding pa naj nato ustrezno spremlja in preverja namensko porabo sredstev za oglaševanje.

Namesto letnega poročanja o državnem oglaševanju, ki ga predvideva Zakon o medijih, naj se razmisli o mesečnem poročanju, ki pa mora biti javno in pregledno. Zato Komisija predlaga povezavo teh poročanj s podatki v Erarju.

»Odločevalci morajo imeti vedno pred očmi zgolj javni interes. To vključuje tudi krepitev zaupanja v delovanje države in lokalne skupnosti s samoomejevanjem in spoštovanjem pravil,« je pred bližajočimi se lokalnimi volitvami k integritetnemu ravnanju pozval namestnik predsednice Komisije mag. Aleš Kocjan.

Celotna priporočila so objavljena med priporočili Komisije oziroma na tej povezavi.