Poleg Komisije so na panelu sodelovali predstavniki še treh ključnih nadzornih institucij - Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Urada RS za preprečevanje pranja denarja (UPPD). Uvodoma jih je nagovorila predsednica EISEP Andrijana Bergant, ki je poudarila skupno poslanstvo nadzornih institucij in strokovnjakov za skladnost v prizadevanju za izravnan in uveljavljen standard zakonitosti in poštenih poslovnih praks za vse udeležence trga, ki bo primerljiv z mednarodnimi dobrimi praksami. Izpostavila je ključnost profesionalizacije funkcije skladnosti kot ključnega stebra stabilnega poslovnega okolja.

O dejanskem stanju funkcije skladnosti in njeni učinkovitosti pri obvladovanju tveganj

Udeleženci so razpravljali o dejanskem stanju funkcije skladnosti v slovenskih podjetjih, o pričakovanjih nadzornih organov in o izzivih, ki izhajajo iz združevanja različnih funkcij (skladnost, varstvo osebnih podatkov, zaščita prijaviteljev …). Poseben poudarek je bil namenjen tudi vlogi skladnosti v državnih podjetjih in razvoju kulture integritete v javnem sektorju, kjer je Komisija v zadnjih letih okrepila preventivno delovanje in podporo organizacijam.

Del pogovora je bil namenjen inflaciji regulative, prenosu evropskih direktiv v nacionalni pravni red in praktičnim izzivom njihovega izvajanja. Predstavniki nadzornih institucij so opozorili na potrebo po večji predvidljivosti regulatornega okvira in zgodnejšem dialogu, hkrati pa so poudarili, da je odprta komunikacija med regulatorji in pooblaščenci za skladnost ključna za učinkovito obvladovanje tveganj.

Med formalnimi pravili in dejanskim stanjem

Pogovor je osvetlil problematiko, da številne organizacije sicer razpolagajo s kodeksi in politikami, vendar v praksi pogosto ne izvajajo celovitih ocen korupcijskih tveganj in sistematičnih usposabljanj. Razpravljavci so se strinjali, da se preventiva prepogosto ustavi pri formalnih dokumentih, namesto da bi se odražala v dejanskih procesih, kulturi in ravnanju zaposlenih.

Sogovorniki so delili nekatera praktična vprašanja od najpogostejših kršitev, ki jih nadzorni organi zaznavajo v praksi, do razmisleka o tem, katera znanja in veščine so danes ključna za učinkovito opravljanje funkcije skladnosti in kako lahko regulatorji tudi v prihodnje podprejo njeno profesionalizacijo.

Preventiva in dialog kot temelj zaupanja

Skladni zajtrk se je zaključil z mislijo, da je preventiva bistveno učinkovitejša od naknadnega sankcioniranja, ter da je kontinuiran, odprt dialog med nadzornimi institucijami in strokovno skupnostjo nujen za krepitev zakonitosti, integritete in zaupanja v slovenskem poslovnem okolju.