Predstavitev dela Komisije nevladnim organizacijam

Namestnica predsednice Komisije Tina Divjak se je udeležila mednarodnega dogodka Masterclass: EU vrednote v praksi – povezovanje lokalnih skupnosti z institucijami EU pri zaščiti vrednot EU, ki ga je organizirala krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij CNVOS. Dogodek je združil predstavnike nevladnih organizacij in institucij, ki delujejo na področju zaščite človekovih pravic, demokratičnih standardov in pravne države.

Drugi dan t. i. nacionalnega dneva masterclassa, je bil namenjen vprašanju, kako lahko organizacije civilne družbe učinkoviteje uporabljajo institucionalne mehanizme za zaščito človekovih pravic in demokratičnih vrednot. Udeleženci so skozi predstavitve, razprave in praktične primere spoznavali, kako povezovati lokalno zagovorništvo z nacionalno in evropsko ravnjo ter kako institucije prispevajo k zaščiti pravic posameznikov in javnega interesa.

Divjak je skupaj z Zagovornikom načela enakosti in predstavnikom Varuha človekovih slovenskim nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami in demokracijo, predstavila delovanje Komisije ter njene preventivne in nadzorstvene pristojnosti na področju krepitve integritete, transparentnosti in preprečevanja korupcije. Opozorila je na najpogosteje zaznane kršitve pri delovanju nevladnih organizacij in kako jih lahko prijavijo, dotaknila pa se je tudi zakonitega lobiranja in dolžnosti poročanja o lobističnih stikih.

Divjak je izpostavila, da je temeljna naloga države, da skrbi za svoje prebivalce, da postopki in odločitve potekajo zakonito, objektivno in transaprentno in da se odločitve sprejemajo v interesu vseh, ne zgolj peščice. Poudarila je, da Komisija nadzoruje ravnanje institucij in odločevalcev, zakonodaja s področja integritete pa postavlja varovalke, ki zmanjšujejo možnosti za korupcijo in zlorabo položaja.

O postopkih Komisije, lobiranju in integriteti za zaposlene Zavoda RS za zaposlovanje

Svetovalka senata Komisije Katja Mihelič Sušnik je za zaposlene Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje izvedla usposabljanje o postopkih Komisije ter ključnih institutih Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Udeleženci so se podrobneje seznanili z vodenjem postopkov Komisije, od predhodnega preizkusa prijav do izvedbe preiskave in sprejemanja zaključnih ugotovitev. Pomemben del usposabljanja je bil namenjen lobiranju in temu, kaj lobiranje sploh je, kdo lahko zakonito lobira, kakšne so obveznosti lobirancev ter kako razlikovati med dopustnim zastopanjem interesov in nedovoljenim vplivanjem. Udeleženci so se seznanili tudi z obveznostjo poročanja o lobističnih stikih in ravnanjem v primerih zaznanih pritiskov ali poskusov vplivanja.

Mihelič Sušnik je opozorila na področja, ki so po izkušnjah Komisije najbolj izpostavljena tveganjem za kršitve integritete, to so postopki zaposlovanja in imenovanj, javna naročila, razdeljevanje javnih sredstev in naročanje zunanjih storitev. Poseben poudarek je bil namenjen konkretnim primerom ravnanj, ki lahko predstavljajo kršitev integritete – od nedovoljenega vplivanja in privilegiranja posameznikov do zavajanja institucij ali prirejanja razpisnih pogojev.

Udeleženci so spoznavali tudi sistemske rešitve za krepitev integritete, med njimi vzpostavitev jasnih notranjih pravil, pravočasno zaznavanje tveganj, vzpostavljanje organizacijske kulture, ki temelji na integriteti, odgovornosti in transparentnem delovanju, vodenje z zgledom ter učinkovito odzivanje na zaznane kršitve.

Dobro upravljanje in integriteta za upravo za integracijo migrantov

Vodja Centra za razvoj in preventivo mag. Vita Habjan Barborič je izvedla že drugo usposabljanje za zaposlene v okviru Azilnega doma, za upravo za integracijo migrantov. Usposabljanje je bilo namenjeno razumevanju načel dobrega upravljanja, transparentnosti, odgovornosti in integritete v javnem sektorju.

Udeleženci so obravnavali temeljna načela dobrega upravljanja, kot so participativnost, učinkovitost, transparentnost, odzivnost in odgovornost ter spoznavali, kako neposredno prispevajo k preprečevanju korupcije in krepitvi zaupanja v institucije. Transparentnost, na primer, omogoča javni nadzor nad odločanjem in porabo javnih sredstev, odgovornost pomeni, da morajo nosilci odločitev za svoja ravnanja odgovarjati, participativnost vključuje javnost v procese odločanja, učinkovitost in jasni postopki pa zmanjšujejo možnosti za arbitrarnost, privilegiranje ali neupravičene vplive.

Habjan Barborič je poudarila, da integriteta ni le vprašanje posameznika, temveč organizacijske kulture in sistemov, ki zaposlenim omogočajo zakonito, etično in strokovno delovanje tudi v zahtevnih situacijah. Poseben poudarek je namenila načrtom integritete kot pomembnemu preventivnemu orodju za prepoznavanje tveganj in vzpostavljanje ukrepov za njihovo obvladovanje.