V pogovoru o korupciji je pojasnila razliko med običajnimi življenjskimi uslugami in korupcijo. »Korupcijo presojamo na polju namena. Kaj je bil v bistvu namen? Ali je bil torej namen nekomu ponuditi, dati denar, protiuslugo, zato da bo naredil nekaj nezakonitega,« je povedala. Posebej je poudarila, da je treba ločevati javni in zasebni sektor, pri čemer za javni sektor veljajo stroga pravila, katerih namen je zagotoviti enako obravnavo vseh in preprečiti okoliščine, ki bi lahko vplivale na nepristransko odločanje.

Ob tem se je odprlo tudi vprašanje osebne in politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Divjak je poudarila, da morajo funkcionarji kot nosilci najvišjih javnih funkcij predstavljati zgled ravnanja in s svojim delovanjem krepiti zaupanje javnosti v institucije. Opozorila je, da prevzemanje odgovornosti ni le pravno, temveč tudi etično vprašanje, povezano z integriteto funkcije in zaupanjem ljudi. Ob tem pa odgovornost ni le na funkcionarjih, temveč tudi na državljanih. »Država je naša. Mi smo tisti, ki na volitvah odločamo, kdo bo vodil našo državo, zato bi se morali vprašati, ali je posameznik glede na svoje ravnanje in preteklost vreden našega zaupanja,« je dejala.

Po njenih besedah bi morali tisti, ki opravljajo najvišje javne funkcije, znati ločiti med svojo osebno pravico do obrambe ob morebitnih očitkih in sumih nepravilnosti ter odgovornostjo do institucije, ki jo predstavljajo. »Funkcionarji bi morali svojo funkcijo razbremeniti bremena očitkov, da lahko država normalno deluje dalje. Do državnih funkcij bi morali pokazati več spoštovanja in s tem ohranjati integriteto funkcije ter zaupanje ljudi,« je poudarila.

V pogovoru se je dotaknila tudi nekaterih odmevnih primerov iz slovenske politike ter pojasnila, da Komisija pri presoji vedno izhaja iz zakonskih kriterijev in konkretnih dejstev ter da vsi primeri, ki se javnosti zdijo sporni, še ne pomenijo nujno kršitve zakona. Pri presoji je ključno, kdo je dejanski odločevalec in ali obstajajo dokazi o vplivanju na uradne odločitve oziroma o pridobivanju neupravičenih koristi.

Ob zaključku pogovora je opozorila na nevarnost družbene apatije. Če ljudje dobijo občutek, da so kršitve pravil nekaj običajnega ali da zanje nihče ne odgovarja, se zmanjšuje spoštovanje pravil in zaupanje v pravno državo. Opozorila je, da ima nespoštovanje pravil in iskanje bližnjic vedno posledice za druge ljudi. Če nekdo preskoči vrsto, je nekdo drug prikrajšan za storitev, priložnost ali pravico, ki bi mu sicer pripadala. »Noben človek ni otok. Živimo v skupnosti, zato ima vsako koruptivno dejanje posledice tudi za druge,« je poudarila in zaključila: »Korupcija pomeni pretakanje denarja v zasebne žepe. Zaradi tega imamo manj denarja za šolstvo, zdravstvo, imamo slabše ceste … Vsem nam je zaradi korupcije slabše,« je zaključila gostovanje.