Javna naročila: med javnim interesom in sistemskimi izzivi

Namestnica predsednice Komisije Tina Divjak je sodelovala na okrogli mizi Dnevov javnih naročil 2026, ki je letos naslovila izzive sistema javnega naročanja.

V razpravi je izpostavila več ključnih dilem. Med drugim kompleksnost opredeljevanja javnega interesa, zlasti v situacijah, kjer prihaja do kolizije različnih vrednot (npr. varovanje zdravja ljudi in zaščita javnih sredstev).

Poudarila je tudi, da prav v zgodnjih fazah priprave javnega naročila – še pred objavo razpisa – nastaja največ tveganj za netransparentne prakse, saj so pravila tam najmanj formalizirana.

Opozorila je tudi na omejeno učinkovitost instituta zagovornikov javnega interesa, predvsem zaradi časovnih omejitev in dejstva, da se utemeljenost zahtevkov pogosto presoja šele po podpisu pogodbe.

Ena od kritičnih točk, pravi Divjak, so tudi sistemske vrzeli, kot so pomanjkanje ustrezne zakonske ureditve njihovega položaja, pomanjkanje koordinacije ter strokovnih in finančnih kapacitet.

Opozorila je še na nujnost bolj transparentne in vsebinsko dodelane prednaročniške faze, kjer nastaja največ korupcijskih tveganj.

Upravno okolje: prepoznavanje in obvladovanje vplivov

Na Upravni enoti Ljubljana sta Katja Mihelič Sušnik, svetovalka senata Komisije, in Vita Habjan Barborič, vodja Centra za preventivo in zaščito prijaviteljev, izvedli strokovno usposabljanje o integriteti in obvladovanju tveganj.

Mihelič Sušnik je začrtala razliko med dopustnim vplivanjem in nedovoljenimi pritiski (npr. pogojevanje, grožnje, izsiljevanje), opozorila na pomen nepristranskega in zakonitega delovanja v javnem interesu ter ponudila konkretne korake ob zaznavi pritiskov, to so opozorilo, dokumentiranje pritiskov, zavrnitev izvedbe oziroma odklonitev naloge, poročanje nadrejenim in prijava pristojnim institucijam. Opozorila je, da so za učinkovito obvladovanje izvajanja vplivov ključna vzpostavljena notranja pravila in protokoli, s katerimi morajo biti seznanjeni vsi zaposleni.

Posebej je izpostavila, da se nedovoljeni pritiski v praksi pogosto ne pojavljajo kot očitne grožnje, temveč kot manj očitni pritiski, pogojevanje ali druge oblike neprimernega poseganja v postopke.

Habjan Barborič je predstavila širši okvir krepitve integritete v javnem sektorju ter poudarila, da integriteta temelji na osebni in kolektivni odgovornosti ter na načelih transparentnosti, odgovornosti in ustreznega upravljanja javnih zadev.. Posebej je izpostavila pomen prepoznavanja tveganj, ki še ne pomenijo kršitev, temveč opozarjajo na potencialne ranljivosti v delovnih procesih. Kot je poudarila, bolj kot organizacija prepozna takšna tveganja, učinkoviteje jih lahko preprečuje

Premoženjsko stanje: pravila, ki jih (pre)pogosto spregledamo

Tretja današnja aktivnost je potekala v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, kjer je svetovalka senata Komisije Katja Mihelič Sušnik izvedla posvet z župani na temo poročanja funkcionarjev o premoženjskem stanju.

Udeležence je seznanila s tem, kdo vse je zavezanec za poročanje ter kakšne so njihove obveznosti poročanja sprememb in meje za poročanje. Opozorila je na ključne roke ob nastopu in prenehanju funkcije ter leto dni po tem.

Izpostavila je tudi, da Komisija v praksi zaznava, da na poročanje pogosto pozabljajo zavezanci, ki niso zaposleni v javnem sektorju in sodelujejo v postopkih javnega naročanja, ter zavezanci v obdobju leta dni od prenehanja funkcije.

V nadaljevanju je opozorila še na najpogostejše napake iz prakse, kot so nepravilna oddaja obrazca za poročanje, pozabljanje na nepremičnine ali napačno razumevanje lastništva pri lizingu.