Mihelič Sušnikova je včeraj podrobno je predstavila institut integritete, pri čemer je integriteta opredeljena kot pričakovano delovanje ter odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. V nadaljevanju je s konkretnimi primeri iz prakse orisala kršitve integritete, opozorila na najpogostejše zaznane kršitve in predstavila sistemske rešitve preprečevanja kršitev integritete. Med te sodijo vzpostavitev dobro delujočega sistema skladnosti poslovanja in integritete, kar zajema formalna pravila za opredelitev nesprejemljivih ravnanj posameznikov in organizacije (sistem vrednot, etični kodeks, vzpostavitev standardov), vodenje z zgledom, izobraževanje in ozaveščanje, identificiranje tveganj za nastanek kršitev integritete, načrtovanje in izvedba ukrepov za preprečevanje nastanka kršitev integritete ter nadzor nad izvajanjem teh ukrepov in odziv na zaznane sume kršitev.

Lesnikova je predstavila institut lobiranja in namen regulacije področja, to je krepitev transparentnosti vplivov interesnih organizacij na odločanje o zadevah javnega pomena in krepitev enakopravnejšega dostopa do formalnih centrov odločanja. Predstavila je zakonske dolžnosti zavezancev in opisala razliko med lobiranjem in dovoljenim vplivanjem. Med slednje sodijo javno vplivanje na odločitve javnih oblasti (tiskovne konference, medijski prispevki, odprta pisma, peticije …), sodelovanje v javnem postopku sprejemanja predpisa, ko je v javni obravnavi, ter vlaganje pisnih pobud in predlogov za sprejem politik in predpisov, katerih sprejem nalagajo že veljavni predpisi. V drugem delu je predstavila prepovedi in omejitve v zvezi s sprejemanem daril v javnem sektorju. V povezavi s tem je poudarila, da morajo uradne osebe pri opravljanju svoje funkcije oziroma dela ves čas delovati v javnem interesu, kar je temelj integritete uradne osebe. Opozorila je, da je sprejem darila lahko problematičen z dveh vidikov: ravnanje oziroma odločanje je posledično lahko pristransko, na drugi strani pa je lahko problematičen že samo videz, da dano darilo vpliva na odločanje oziroma ravnanja uradne osebe. Temeljno pravilo pravne regulacije področja je tako, da uradna oseba in njeni družinski člani ne smejo sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem svoje funkcije ali javne službe ali v zvezi s svojim položajem. Oba instituta je plastično prikazala s primeri iz praktičnega dela Komisije.

Marićeva je podrobno predstavila institut integritete, ki ga je opisala kot imunski sistem posameznika, organizacije in družbe pred nesprejemljivimi, ne zgolj koruptivnimi ravnanji. Pojasnila je, da Komisija z ugotovitvami v konkretnih primerih kršitve integritete prepoznava in kaže na konkretne znake ohromljenega imunskega sistema, s svojim preventivnim delovanjem pa pomaga k njegovi krepitvi. Opisala je postopke obravnave kršitev integritete in predstavila posledice ugotovljenih kršitev. Ob tem je povedala, da leta 2022 uveljavljena novela Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) zaenkrat edina vsebuje določbe v povezavi s sankcijami glede pravnomočno ugotovljenih kršitev integritete. SDH tako pri glasovanju o kandidatih za člana nadzornega sveta v družbi s kapitalsko naložbo države lahko glasuje le za kandidate, ki poleg meril, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, med drugim zadostijo merilu, da Komisija za njih s pravnomočnim aktom ni ugotovila kršitev integritete, SDH pa mora tudi redno preverjati izpolnjevanje tega merila za obstoječe člane nadzornih svetov in v primeru ugotovitve njihovega neizpolnjevanja takoj začeti postopke za odpoklic člana nadzornega sveta. Predstavila je tudi projekt Ambasadorji integritete in v nadaljevanju je pozornost namenila še zakonskim uredbam področij omejitve poslovanja, nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij in prepoved članstva ter obveznosti, ki jih v povezavi z njimi za zavezance predvideva ZIntPK.