Tokratno usposabljanje je imelo za slušatelje še posebno uporabno noto, saj je bilo pripravljeno na osnovi konkretnih izzivov, s katerimi se udeleženci srečujejo pri pripravi načrtov integritete in ki so jih predhodno naslovili v anketi.

Habjan Barborič je predstavila rezultate ankete, ki so pokazali, da se večina (64 %) z izzivi srečuje pri pripravi vsebine načrta integritete, največji delež (67 %) pa pri določanju definicije tveganja in oblikovanju ustreznih ukrepov. Udeležence je zanimalo predvsem, kaj naj načrt vsebuje, kaj se zgodi ob napačno določenih tveganjih in ukrepih ter kako pripraviti ustrezen zapisnik delovne skupine.

V nadaljevanju sta sodelavca Komisije predstavila metodologije za identifikacijo tveganj, kot je metoda SMRČEK (specifičen, merljiv, realen, časovno opredeljen, enostaven, kontroliran), ter izpostavila pomen razlikovanja med tveganjem in kršitvijo. Poudarila sta še vlogo vodstva pri pripravi načrta integritete, v okviru česar je predstojnik odgovoren ne le za imenovanje delovne skupine in potrjevanje registra tveganj, temveč tudi za učinkovito obveščanje vseh zaposlenih in vodenje z zgledom.

Usposabljanje je naslovilo tudi občutljive teme političnih pritiskov. Predstavljeni so bili konkretni protokoli za primer zunanjih in notranjih pritiskov na zaposlene, vključno z obveznostjo dokumentiranja dogodkov in vzpostavitvijo varnih kanalov za prijavo.

Zaključni del je bil namenjen vprašanjem udeležencev in predstavitvi praktičnih ukrepov za redno ozaveščanje in svetovanje sodelavcem. Pooblaščenci za integriteto naj bi skrbeli za stalno obveščanje prek intraneta, elektronskih opomnikov in neposrednih svetovanj, ki morajo ostati zaupna.

Komisija poudarja, da načrt integritete ni formalnost, temveč orodje za krepitev »imunskega sistema« institucije proti neetičnim in koruptivnim ravnanjem.