Mihelič Sušnik se je osredotočila na nasprotje interesov, omejitve pri sprejemanju daril, lobiranje ter tveganja za nastanek korupcije in kršitve integritete v postopkih javnih naročil. Ti postopki so namreč posebej izpostavljeni tveganjem za korupcijo in kršitve integritete, ki lahko izhajajo iz pomanjkanja transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov, neustrezne vloge zunanjih svetovalcev, odtekanja notranjih informacij in vplivanja nepristojnih ali zunanjih oseb na odločitve.

V drugem delu usposabljanja se je sodelavka Komisije osredotočila na integriteto. Opozorila je, da se najpogosteje zaznane kršitve integritete pojavljajo pri imenovanjih in zaposlovanju na vodilnih položajih, pri javnih naročilih in pri naročanju storitev zunanjih strokovnjakov; med tipična sporna ravnanja pa sodijo izdaja dovoljenj za zakonsko prepovedane dejavnosti, kršitve pravil glede poslovnih skrivnosti, sporen najem odvetniških storitev, nedovoljeno vplivanje brez pristojnosti, nerazkritje pomembnih informacij delodajalcu, prirejanje razpisov, privilegiranje posameznih kandidatov ali ponudnikov ter zavajanje Komisije oziroma javnosti. Poseben poudarek je namenila sistemskim rešitvam, kot so etični kodeksi, vzpostavitev standardov, vodenje z zgledom ter izobraževanja in ozaveščanje zaposlenih, identifikacija tveganj ter načrtovanje in izvedba ukrepov za preprečevanje nastanka kršitev. Ob koncu je Mihelič Sušnik ponudila v razmislek, da integriteta ni le zakonska zahteva, ampak postaja tudi konkurenčna prednost podjetij, ki z odgovornim ravnanjem krepijo zaupanje zaposlenih, deležnikov in širše javnosti.