Sodelavka Komisije je poudarila, da je namen pravne ureditve zagotavljanje nepristranskosti in objektivnosti pri opravljanju javnih nalog. Pri tem je izpostavila, da je sporen že videz zasebnega interesa na odločanje, saj ta ruši zaupanje javnosti v integriteto institucij. Opozorila je na subsidiarnost Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Ta velja za javni sektor, kadar vprašanja, ki jih ureja ZIntPK, niso drugače urejena s posebnimi zakoni. Pojasnila je, da se določbe ZIntPK glede nasprotja interesov uporabljajo v postopkih, kjer področje ni urejeno z drugim specialnim zakonom (npr. ZUP, ZJN-3).

Del usposabljanja je Mihelič Sušnik namenila dolžnostim uradne osebe, nadrejene osebe oziroma predstojnika po 37. in 38. členu ZIntPK. V nadaljevanju se je osredotočila na primere, ko ena oseba nastopa v več vlogah (npr. v organih LAS, upravnih odborih, ocenjevalnih komisijah, pri vodilnih partnerjih projektov …). Opozorila je, da več funkcij pomeni večjo verjetnost za nasprotje interesov, zlasti kadar ista oseba sodeluje pri pripravi projektov in hkrati odloča o njihovi potrditvi. Poudarila je, da podpis izjave o »nekonfliktnosti« sam po sebi ni zadosten ukrep, če organizacijska struktura še vedno omogoča vpliv. Izpostavila je še vprašanje izločanja v postopkih odločanja ter ločevanja funkcij pri zaposlenih, ki opravljajo naloge za LAS.