Komisija ob zagonu prenovljenega sistema Erar, marca 2025, ni bila seznanjena z napakami v zbirki podatkov UJP ali z dejstvom, da UJP za nazaj spreminja posamezne transakcije, kot so danes objavili nekateri mediji. O nepravilnostih je bila obveščena šele marca 2025, ko je novi Erar pokazal na določene napake v izvorni zbirki podatkov (bazi UJP – TZIJZ), UJP pa je kot odziv na ugotovljeno Komisiji naknadno posredoval seznam skupno 6.878 transakcij, za katere se je izkazalo, da vsebujejo nepravilnosti.

UJP do začetka maja 2025 nikoli ni seznanil Komisije, da so nekatere transakcije v svoji bazi popravljali že novembra 2024, ampak se je Komisija s tem seznanila šele maja 2025 v okviru obravnave določene prijave. S tem je UJP kršil določila Dogovora o pridobivanju podatkov, ki sta ga sklenila Komisija in UJP in v skladu s katerim bi moral UJP o takšnih nepredvidenih in nepričakovanih dogodkih Komisijo pisno oziroma ustno obveščati. Komisija zato odločno zavrača očitke o kakršnikoli malomarnosti pri svojem ravnanju, saj o napakah v bazi UJP in njihovih popravkih ni bila pravočasno seznanjena.

Dejstvo, da je UJP za nazaj popravljene transakcije vključil med tisoče drugih transakcij, ki jih na dnevni ravni preko programskega vmesnika posreduje Komisiji, ne spremeni odgovornosti za obveščanje. Vmesnik namreč zagotavlja avtomatski priklic podatkov, ki pa ne more zagotoviti popravkov za nazaj, če Komisija o teh popravkih ni izrecno obveščena. Če bi Komisija pravočasno razpolagala z informacijami o množičnih popravkih za nazaj, bi zagotovo že pred zagonom novega Erarja uvedla enotni identifikator posameznih transakcij, ki omogoča, da sistem prepozna tudi popravke transakcij za nazaj. Tega je nato uvedla maja 2025, kot je javnost že seznanila.

Neresnična je tudi navedba, da je Komisija podjetju ASoft za Erar plačala nekaj več kot četrt milijona evrov. Novi Erar je bil le del javnega naročila, ki je obsegalo tudi prenovo interne aplikacije Komisije in vzpostavitev skupnega podatkovnega modela. Strošek, ki se nanaša na prenovo Erarja, je znašal 99.875 evrov (z DDV).

Na podlagi preverljivih dejstev Komisija ne more prevzeti odgovornosti za napake, ki so nastale v podatkovnih zbirkah drugih državnih organov in o njih ni bila pravočasno obveščena, zato odločno zavrača očitke o malomarnem delovanju. Poslanstvo Komisije in novega Erarja, ki prikazuje več kot 185 milijonov transakcij, je zagotavljanje visoke stopnje transparentnosti porabe javnega denarja in delovanja javnega sektorja. Novi Erar, ki dnevno zabeleži povprečno več kot 318.000 zahtevkov, ostaja ključno orodje za uresničevanje teh ciljev.

»Transparentnost, ki jo zagotavlja Erar, očitno ni v interesu vseh. Naloga Komisije je, da vztraja pri neodvisnem, strokovnem in preglednem nadzoru nad porabo javnih sredstev, tudi takrat ko smo zaradi tega deležni zlonamernih diskreditacij. Ne glede na tovrstne primere bomo nadaljevali s svojim delom ter s svojimi preventivnimi in nadzornimi aktivnostmi prispevali h krepitvi integritete, odgovornosti in transparentnosti,« je ob tem poudaril predsednik Komisije dr. Robert Šumi.