Z Analizo, uvedeno v letu 2024, je Komisija raziskala obseg dodatnega dela, pravno ureditev tega področja, nadzorne mehanizme in finančne posledice dodatnega dela. Identificirala je ključna tveganja in oblikovala predloge za izboljšanje upravljanja tega področja v skladu z javnim interesom. V postopku je podrobno pregledala področno zakonodajo (upoštevala je tudi v letu 2025 sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti) in interne predpise ter pridobila in analizirala podatke o dodatnem delu zdravstvenega osebja v UKC Ljubljana in UKC Maribor med letoma 2020 in 2023. Posameznih konkretnih primerov dodatnega dela Komisija ni preverjala in se ni do njih opredeljevala, saj za tak nadzor ni pristojna.

Analiza izpostavlja številna tveganja, pri čemer so nekatera specifična za javna zavoda, druga pa veljajo za celoten zdravstveni sistem:

• pomanjkljiv, neučinkovit in neustrezen nadzor nad opravljanjem dodatnega dela, vključno s pristranskostjo tistega, ki nadzira (trenutno lahko zdravniki nadzorujejo delo svojih kolegov),

• tveganje za slabšo kakovost zdravstvenih storitev zaradi dodatnih obremenitev zdravstvenega osebja,

• večanje stroškov in vprašanje racionalnosti porabe,

• tveganje, da ima zasebni interes prednost pred opravljanjem javne službe oziroma javnim interesom,

• odsotnost postopkovnika v UKC Maribor predstavlja tveganje za pomanjkljivo transparentnost in sledljivost podatkov.

Na podlagi zaznanih tveganj je Komisija pripravila priporočila za njihovo preprečevanje, ustreznejše upravljanje ter izboljšanje transparentnosti in sledljivosti. Javnim zdravstvenim zavodom tako priporoča, da:

• uvedejo periodične nadzore zunanjih neodvisnih izvajalcev (zmanjšanje pristranskosti internega nadzora) ter dodaten nadzor zaposlenih z nižjo storilnostjo

• pregledajo svoje načrte integritete ter dodatno opredelijo tveganja in ukrepe za njihovo obvladovanje

• zagotovijo, da opravljanje dodatne dejavnosti ali opravljanje samoplačniških storitev zdravstvenega osebja ne vpliva na izvajanje njihove javne službe (razen izjemoma, ko je sklepanje takšnih pogodb nujno potrebno in ne obstaja druga ustrezna rešitev)

Dodatno naj Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ) vsem javnim zdravstvenim zavodom naroči, da pripravijo in sprejmejo postopkovnik za izdajo soglasij za opravljanje dodatnega dela zdravstvenega osebja, s čimer se bo zmanjšalo dodatno tveganje pomanjkljive transparentnosti in sledljivosti teh postopkov.

MZ pa naj uvede centraliziran sistem za spremljanje obremenitev in dela zdravstvenega osebja (vključno s centralizirano evidenco dovoljenj za dopolnilno delo, izdanih soglasij in sklenjenih podjemnih pogodb), ki bo omogočal pregled nad razporeditvijo dela med javnim in zasebnim sektorjem ter pripomogel k boljšemu vodenju zdravstvene politike.

Analiza je v celoti dostopna na tej spletni povezavi.