Lapornik je udeležence – vodstvene in vodilne kadre v zdravstvu – uvodoma seznanil z vlogo Komisije, njenim preventivnim poslanstvom in ključnimi instituti, ki jih ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. V nadaljevanju se je osredotočil na integriteto; poudaril je, da je integriteta temelj zaupanja v institucije, hkrati pa predstavlja »imunski sistem« družbe, ki varuje pred korupcijo, neetičnostjo in oportunizmom.

»Integriteta ni le nadstandard, temveč pričakovano ravnanje. Visoka stopnja integritete je predpogoj etičnega in profesionalnega ravnanja, ki je temelj trajnostnega razvoja družbeno odgovorne organizacije, v katero ljudje zaupajo,« je izpostavil Lapornik.

Posebno pozornost je namenil tveganjem, s katerimi se srečujejo javni zavodi, med drugim v postopkih javnih naročil, pri poročanju o premoženjskem stanju, darilih in lobiranju. Opozoril je na nevarnosti nasprotja interesov in pomanjkljivega izvajanja načrtov integritete, ki lahko vodijo v kršitve zakonitosti in erozijo etičnih standardov.

Spregovoril je o pomenu etičnega vodenja kot temelja gradnje kulture integritete v organizacijah. V kombinaciji z zakonitostjo, strokovnostjo ter pogumnim in odločnim ravnanjem tvori okvir profesionalizma. Pri uresničevanju teh načel imajo ključno vlogo nosilci javnih funkcij, saj prav z lastnim zgledom potrjujejo pomen visoke ravni integritete. Ta pa ni pomembna le kot vrednota, temveč tudi kot most med načelnimi cilji in dejanskim ravnanjem v praksi. Lapornik je ob zaključku poudaril, da so pravnomočne kršitve integritete, ki jih ugotavlja Komisija, pokazatelj nesprejemljivega ravnanja oziroma vodenja v naši družbi. »Zaslužimo si, da integriteta postane standard tudi v praksi,« je zaključil.

Šola vodenja v zdravstvu, ki je zasnovana kot program za krepitev vodstvenih kompetenc zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, se z vključevanjem vsebin o etiki in integriteti aktivno odziva na potrebe zdravstvenega sistema, kjer je zaupanje javnosti ključno za njegovo učinkovito delovanje.