Novice
Vse novice
Za kriminaliste o korupcijskih tveganjih pri javnih naročilih
Korupcijska tveganja pri javnih naročilih se lahko pojavijo že pri pripravi pogojev in meril za izbor ponudnika ter spremljajo postopek vse do izvedbe pogodbe. Kako jih prepoznati in omejiti, je na rednem letnem srečanju kriminalistov na Brdu pri Kranju predstavila svetovalka senata Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) Katja Mihelič Sušnik.
S prispevkom Korupcijska tveganja pri javnih naročilih in velikih infrastrukturnih projektih po ZIntPK je predstavila preventivni vidik obravnave korupcije v okviru Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Letošnje specialistično usposabljanje, ki ga je organizirala Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave, je bilo namenjeno odkrivanju in preiskovanju korupcijskih kaznivih dejanj pri javnih naročilih na področju obrambe, varnosti in energetike.
Od priprave meril do izvedbe pogodbe
Na enakopravno obravnavo ponudnikov lahko vpliva že način, kako naročnik oblikuje merila za izbor, je poudarila Mihelič Sušnik. Če so ta prilagojena določenemu ponudniku ali če ima ta dostop do notranjih informacij, lahko pridobi prednost pred drugimi. Med tveganji je svetovalka senata izpostavila tudi poseganje oseb brez pristojnosti v postopek in okoliščine nasprotja interesov, ki se lahko pojavijo tudi pri vključevanju zunanjih strokovnjakov.
Pri obvladovanju teh tveganj je poudarila pomen sledljivosti odločitev. Iz dokumentacije postopka mora biti razvidno, kdo je sodeloval pri pripravi meril in odločanju ter na čem so odločitve temeljile. Poudarila je tudi pomembnost sledljivosti po podpisu pogodbe, ko naročnik spremlja, ali se naročilo izvaja v skladu z dogovorjenim.
Pravočasen odziv na nasprotje interesov in pritiske
Pri nasprotju interesov je pomembno že to, da zasebni interes ustvarja videz vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog, je izpostavila Mihelič Sušnik in poudarila pomen zgodnjega prepoznavanja takšnih okoliščin, pisnega obveščanja o njih in dosledne izločitve iz postopka, kadar je ta potrebna.
Ob nedovoljenih pritiskih je opozorila na pomen tega, da oseba, ki vodi postopek, pritisk prepozna, ga dokumentira in se nanj odzove. Pri tem ji lahko pomagajo jasna notranja pravila, ki določajo, kako pritisk zavrniti, koga obvestiti in kam ga glede na okoliščine prijaviti.