V Strassbourgu so se srečali predstavniki nacionalnih institucij, pristojnih za preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma in korupcije. Države so predstavile svoje dobre prakse in potrebe, ki bi jih lahko vključili v izvajanje programa. Program bo sodelujočim državam ponujal tehnično pomoč, specializirana orodja, strokovne preglede in platformo za izmenjavo dobrih praks.

Predstavitev Slovenije: dobre prakse in jasne potrebe

Divjak, ki je na dogodku zastopala Republiko Slovenijo, je na srečanju predstavnikov iz 16 držav izpostavila nekatere dobre prakse in pa področja, kjer so v Sloveniji potrebne izboljšave.

Med dobrimi praksami je izpostavila celovit zakonodajni okvir na področju kršitev integritete, nasprotja interesov, lobiranja in načrtov integritete. Kot ključne potrebe za nadaljnji napredek pa je predstavila okrepitev zakonodaje, ki bi uredila področje ti. »vrtljivih vratih, tj. prehajanja med javnim sektorjem, politiko in gospodarskimi subjekti, digitalizacijo postopkov in uporabo orodij umetne inteligence pri preverjanju premoženjskega stanja in odkrivanju nasprotja interesov ter nadgradnjo sistema načrtov integritete.

Konkretna orodja, zakonodajni premiki in regionalno sodelovanje

Dvodnevna konferenca je zajela širok spekter tem, od implementacije nove zakonodaje Evropske unije do predstavitve specializiranih orodij Sveta Evrope za ocenjevanje finančnih tveganj, korupcijskih tveganj in upravljanje z odvzetim premoženjem.

Poseben poudarek je bil namenjen praktičnim izzivom prenosa evropske zakonodaje v nacionalne pravne okvire; krepitvi nacionalnih uradov za finančne preiskave (kot je pri nas Urad RS za preprečevanje pranja denarja) ter sodelovanju med finančnimi inšpektorati, policijo in organi za odvzem premoženja; odpornosti institucij pregona na korupcijo ter identifikaciji skupnih regijskih tveganj in pripravi koordiniranih odzivov.