Udeleženci so se seznanili z notranjo in zunanjo potjo za prijavo kršitev ter pogoji za zaščito ob javnem razkritju. Pirjevec je pojasnil, da lahko informacije o kršitvah v delovnem okolju prijavijo tudi posamezniki, ki v organizaciji niso zaposleni, temveč z njo sodelujejo denimo prek študentskega, pogodbenega ali prostovoljskega dela. Tudi ti so lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev upravičeni do zaščite po ZZPri.

Vloga zaupnika pri odpravljanju kršitev

Pomemben del usposabljanja je bil namenjen zaupnikom, ki v organizacijah sprejemajo in obravnavajo notranje prijave. Zaupnik prijavo obravnava skrbno, zaupno in samostojno ter pri tem ni vezan na navodila v posamezni zadevi. Njegovo delo je usmerjeno v odpravo prijavljene kršitve in preprečevanje podobnih kršitev v prihodnje. Če za odpravo kršitve ni pristojen sam, s predlogi ukrepov seznani odgovorne osebe oziroma notranje organizacijske enote.

Zaupnik prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, pojasni možnosti zaščite in podpore ter mu pomaga z izdajo potrdila o vloženi prijavi oziroma zagotovitvijo dokazil iz postopka obravnave prijave. Če prijavitelj za uveljavljanje zaščitnih ukrepov potrebuje potrdilo o upravičenosti do zaščite, ga usmeri na Komisijo, s katero se lahko tudi posvetuje o konkretnih možnostih njegove zaščite.

Notranja pot prijave ima mnoge prednosti, je poudaril Pirjevec. Organizaciji omogoča, da se s kršitvami seznani in jih obravnava znotraj svojega delovnega okolja ter jih praviloma hitreje odpravi. S pravočasnim ukrepanjem lahko prepreči nadaljnje nepravilnosti, zmanjša stroške in omeji škodo za svoj ugled. Dostopna in zaupanja vredna notranja pot hkrati spodbuja opozarjanje na kršitve ter krepi integriteto v organizaciji.

Zunanja prijava in javno razkritje kršitev

Posameznik lahko kršitev prijavi tudi neposredno pristojnemu organu za zunanjo prijavo, če notranja prijavna pot ni vzpostavljena, notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati ali meni, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov.

Pri javnem razkritju, denimo v medijih, veljajo strožji pogoji za zaščito po ZZPri. Prijavitelj je do nje upravičen, če je najprej podal notranjo ali zunanjo prijavo, pa v treh mesecih ni bil sprejet noben ustrezen ukrep za odpravo kršitve. Zaščita je mogoča tudi ob neposrednem javnem razkritju, če ima prijavitelj utemeljene razloge za domnevo, da kršitev pomeni neposredno ali očitno nevarnost za javni interes oziroma obstaja tveganje nepopravljive škode. Enako velja, če utemeljeno domneva, da bi zunanja prijava povzročila tveganje povračilnih ukrepov ali da zaradi posebnih okoliščin ne bi bila učinkovito obravnavana, na primer zaradi skrivanja ali uničenja dokazov.

Varovanje identitete in pomoč ob povračilnih ukrepih

Poseben poudarek je bil namenjen varovanju identitete prijavitelja, ki vključuje tudi informacije, iz katerih bi bilo mogoče posredno ugotoviti, kdo je podal prijavo. Obveznost varovanja identitete velja med obravnavo prijave in po njenem zaključku, razkritje pa je dopustno le v zakonsko določenih primerih, je poudaril Pirjevec.

Udeleženci so spoznali tudi zaščitne in podporne ukrepe v primeru povračilnih ukrepov. Med njimi so sodno varstvo in začasne odredbe, brezplačna pravna pomoč, denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in psihološka podpora.