»Podatki kažejo, da se sistem prijaviteljev vse bolj uveljavlja v praksi. Ne krepi pa se le zavest o možnostih, ki so na voljo prijaviteljem kršitev znotraj delovnega okolja, temveč tudi o prednostih za zavezance, ki jih prinaša notranja pot za prijavo kršitev,« izpostavlja Gregor Pirjevec, višji svetnik za pravna vprašanja na Komisiji za preprečevanje korupcije (Komisiji), zadolžen za področje zaščite prijaviteljev.

Subjektom v javnem in zasebnem sektorju prijavitelji namreč omogočajo pravočasno pridobitev informacij iz delovnega okolja, s čimer se lahko preprečuje kršitve predpisov ali pa prispeva k hitrejši odpravi nepravilnosti, kar posledično pomeni manjšo premoženjsko škodo in izgubo ugleda v javnosti ter tudi krepitev integritete. Zato pa je nujen dobro delujoč sistem zaščite prijaviteljev, katerega del je tudi poročanje o prejetih prijavah.

Podatke za leto 2025 o notranjih prijavah je Komisiji v zakonskem roku sporočilo 2534 zavezancev (leto prej 1831). Bolj natančna statistika poročanj, razdeljena glede na področja, kot so samoupravne lokalne skupnosti, zdravstvo, javna uprava, vzgoja in izobraževanje, finančni sektor in tako dalje, pa je objavljena v omenjenem letnem poročilu. To v celoti objavljamo spodaj.

Več prijav, in sicer skupno 151 (leto prej 101), je prejelo tudi 25 organov, kamor lahko prijavitelji vse od uveljavitve ZZPri leta 2023 podajo zunanjo prijavo, če notranja pot ni vzpostavljena, prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati ali če prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov. Ti organi nato prijave obravnavajo skladno s svojimi pristojnostmi.