O lobiranju za predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije

Namestnik predsednika Komisije Aleš Kocjan in svetovalka senata Komisije Katja Mihelič Sušnik sta v prostorih GZS izvedla usposabljanje na temo lobiranja. Hibridno usposabljanje je bilo organizirano na pobudo GZS za njihove zaposlene in člane, v živo in preko spleta pa se ga je udeležilo približno sto udeležencev. Seznanili so se z definicijo lobiranja, razliko med dovoljenim vplivanjem in lobiranjem ter obveznostmi interesnih organizacij in lobistov.

Lobiranje je po zakonu opredeljeno kot nejavno vplivanje na odločanje državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pri sprejemanju predpisov, splošnih aktov in javnih politik. Posebna pozornost pa je bila namenjena tudi primerom, kaj lobiranje ni, ter obveznostim poročanja o lobističnih stikih Komisiji. Mihelič Sušnik je predstavila tudi izjeme od lobiranja in primere dovoljenega vplivanja, kot so sodelovanje v javnih razpravah ali javno zagovarjanje stališč preko medijev.

Usposabljanje je bilo zasnovano praktično, z razlago konkretnih situacij iz prakse, saj prav razumevanje meja med dovoljenim vplivanjem in lobiranjem pogosto predstavlja največ dilem v praksi.

O nasprotju interesov v povezavi z načrti integritete

Raziskovalec svetnik Komisije mag. Ivijan R Rojko in svetnica Komisije Sanja Marić sta udeležencem predstavila določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) glede nasprotja interesov, najpogostejše kršitve teh določb, ki jih zaznava Komisija v okviru nadzorstvenih pristojnosti, ter usmeritve, kako na podlagi Smernic za uresničevanje načrtov integritete najbolj ustrezno oblikovati tveganja in ukrepe v načrtu integritete, da se tovrstnim kršitvam v praksi izognemo.

Takšna usposabljanja so del preventivnih aktivnosti Komisije s ciljem ozaveščanja in izobraževanja javnega in zasebnega sektorja, ki sta temelj krepitve integritete, preprečevanja korupcije in odgovornega delovanja. Takšna usposabljanja prispevajo k uspešnejšemu prepoznavanju tveganj in razumevanju obveznosti zavezancev, kar dolgoročno krepi zaupanje v institucije in delovanje pravne države.