Komisija je decembra 2024 prejela prijavo z očitki, da naj bi bil župan Občine Hodoš Denis Tamaško hkrati tudi član Sveta PMSNSOH. Po pregledu relevantne dokumentacije je Komisija ugotovila, da župan dejansko hkrati opravlja ti dve funkciji, kar pa po ZIntPK ni dovoljeno. Zato je županu decembra 2024 pojasnila njegove dolžnosti, da eno od omenjenih funkcij v roku odpravi. Ker se župan do zakonskega roka ni odzval, mu je Komisija februarja 2025 izdala opozorilo.

Denis Tamaško je Komisijo marca 2025 obvestil, da je podal odstopno izjavo kot član Sveta PMSNSOH, ta pa je odstopno izjavo obravnaval in sprejel na seji prejšnji teden. S tem Denis Tamaško ni več v nezdružljivosti funkcij, kar Komisija ocenjuje kot korak v pravo smer. Kopičenje funkcij namreč praviloma ni v javnem interesu, ker lahko vodi v nasprotje interesov.

O podobnem primeru je sodišče že odločalo

Župan je namreč po zakonu zastopnik občine in odloča v vseh zadevah lokalnega pomena. Če opravlja več različnih funkcij oziroma dejavnosti hkrati, obstaja večja verjetnost za pojav nasprotja interesov, kar povečuje tveganje za korupcijo. Širši interesi lokalne skupnosti so lahko v nasprotju z interesi ožje samoupravne narodne skupnosti na območju občine, za uresničevanje katerih skrbijo člani sveta samoupravne narodne skupnosti. V konkretnem primeru je tako članstvo Denisa Tamaška v Svetu PMSNSOH, ki opravlja dejavnost upravljanja PMSNSOH in zasleduje interese madžarske samoupravne narodne skupnosti, lahko v nasprotju z interesi lokalne skupnosti, ki jih zastopa kot župan.

Zaradi teh razlogov je tovrstno nezdružljivost funkcij v sodbi iz novembra 2024 v podobnem primeru potrdilo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije. Šlo je za primer župana Občine Lendava Janeza Magyara, ki opravlja tudi funkcijo člana sveta Pomurske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti.

Vztrajanje pri kršenju zakona je slab zgled

Vendar pa župan Občine Lendave kljub pozivu Komisije k odpravi nezdružljivosti funkcij in sodni potrditvi odločitve Komisije nezdružljivosti funkcij v roku ni odpravil in tako vztraja pri hkratnem opravljanju po ZIntPK nezdružljivih funkcij. Čeprav je sodba Upravnega sodišča predmet revizije pred Vrhovnim sodiščem, pa to ne spremeni dejstva, da je odločitev Komisije o nezdružljivosti funkcij pravnomočna. V primeru, če voljeni funkcionar kljub pozivu Komisije in pravnomočnosti njene odločitve nezdružljivosti funkcij ne odpravi, lahko Komisija o tem zgolj obvesti javnost in uvede prekrškovni postopek, drugih vzvodov pa nima. Pri tem opozarja, da takšno dolgotrajno kršenje zakona krni zaupanje v delovanje javnih institucij in niža raven integritete v družbi.

Ker ZIntPK v takšnih primerih predvideva le prekrškovne sankcije, ne pa tudi upravnih (na primer znižanje plače, dokler funkcionar nezdružljivosti funkcij ne odpravi), si bo Komisija prizadevala, da se ta vrzel odpravi ob naslednjih spremembah ZIntPK. Odgovorno ravnanje in vodenje z dobrim zgledom visokih predstavnikov oblasti je namreč nujen predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije.