KPK povezava domov
  • Domov
    • ERAR
      Prikaz porabe javnega denarja

      V aplikaciji so prikazani podatki o porabi javnega denarja. Prikazane so posamezne transakcije, podatki o javnih naročilih in druge podlage za izplačila.

    • ZZPri
      Poročanje o prijavah

      Po Zakonu o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) morajo zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo in organi za zunanjo prijavo Komisiji do 1. marca tekočega leta sporočiti podatke o vseh prejetih prijavah po ZZPri iz preteklega leta.

  • EnglishEnglish language
KPK povezava domov
Dostopnost

Velikost pisave

Ab

Slog pisave


Barvna tema


  • Zavezanci
  • Prijavitelji kršitev
  • Javnost in mediji
    • Predstavitev Komisije
    • Vodstvo in zaposleni
    • Vizija
    • Zgodovina Komisije
    • Stiki in uradne ure
    • Katalog informacij javnega značaja
    • Javni razpisi in javna naročila
    • Slikovno gradivo
    • Komisija v številkah
    • Zaposlovanje
    • Krovni pravni akti in zakonodaja
    • Darila
    • Integriteta
    • Korupcija
    • Lobiranje
    • Načrt integritete
    • Nasprotje interesov
    • Nezdružljivost funkcij
    • Omejitve poslovanja
    • Premoženjsko stanje
    • Protikorupcijska klavzula in izjava o lastniški strukturi
    • Obrazci
    • Prijava korupcije
    • Zaščita prijaviteljev
    • Seje senata
    • Odločitve Komisije
    • Izdana priporočila in pobude
    • Resolucija o preprečevanju korupcije RS
    • Mednarodna dejavnost
    • Izvedba usposabljanj
    • Spletna učilnica
    • Projekti
    • Ambasadorji integritete
    • Pregledi zakonskih predlogov
    • Izdana načelna mnenja
    • Dogodki
    • Vse novice
    • Odločitve Komisije
    • Pravnomočne prekrškovne odločbe
    • Zaposlovanje
    • Sporočila za javnost
    • Mednarodno
    • Mesečna poročila
    • Sklici sej senata
    • Usposabljanja
    • Aktivnosti Komisije
    • KPK Vestnik
    • Letna poročila
    • Ocena stanja korupcije v Sloveniji
    • Letna poročila o obravnavi kršitev po ZZPri
    • Katalog obveznosti
    • Poročila, analize in statistika
    • KPK VESTniK
    • Sistemska pojasnila
    • Mesečna poročila sej senata
    • Priročniki
    • ERAR
    • ZZPri

Zavezanci

Bivši funkcionar


  • Določbe ZIntPK glede nasprotja interesov veljajo za bivšega funkcionarja omejeno, le v smislu nadzora, ki ga lahko izvaja Komisija. Tako določajo, da lahko Komisija preuči sum obstoja nasprotja interesov pri katerem od uradnih dejanj, ki jih je funkcionar izvedel v okviru opravljanja funkcije. Komisija ima čas za preučitev takega suma dve leti od opravljenega uradnega dejanja.

    Če postane bivši funkcionar po opravljanju funkcije z novo zaposlitvijo ali položajem ponovno  uradna oseba ali zunanji člane komisije, sveta, delovne skupine ali drugega primerljivega telesa, ki opravlja javno nalogo, je s tem seveda ponovno zavezan tudi k spoštovanju določb ZIntPK s področja nasprotja interesov.   

    1. Opis instituta

    Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega člana komisije, sveta, delovne skupine ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.

    Uradna oseba (med drugim tudi funkcionar) mora pravočasno zaznati, da bi v nekih okoliščinah v postopku lahko prišlo do nasprotja interesov (torej tudi do videza nasprotja) in se izločiti iz tistega postopka.

    1. Namen

    Namen regulacije nasprotja interesov je oblikovati enotne mehanizme izogibanja nasprotju interesov, s čimer se krepi zakonitost in transparentnost delovanja javnega sektorja ter posledično ugled le-tega, kot tudi ugled posameznikov, ki dosledno izvajajo zakonske določbe s tega področja.


    1. Obveznosti po ZIntPK

    Funkcionar, ki se znajde v (potencialnem) nasprotju interesov

    Funkcionar, ki med izvajanjem svoje funkcije zazna možnost, da bi lahko prišlo do nasprotja interesov, se mora temu izogniti tako, da:

    • takoj preneha z delom v zadevi, razen če bi bilo nevarno odlašati, in

    • najkasneje v treh delovnih dneh o tem pisno obvesti nadrejenega oziroma predstojnika.

    Če funkcionar pride v okoliščine nasprotja interesov pri delovanju v okviru kolegijskega organa, o nasprotju interesov obvesti predsednika organa ali, če tega ni, druge člane organa. Če funkcionar nima predstojnika, o nasprotju interesov obvesti Komisijo.

    Funkcionar, ki kot predstojnik prejme obvestilo uradne osebe o možnem nasprotju interesov

    Določbe nasprotja interesov veljajo poleg za funkcionarje tudi za druge uradne osebe ter za zunanje člane komisij, svetov, delovnih skupin ali drugih primerljivih teles, kadar le-te opravljajo javne naloge. Tako morajo tudi te obvestiti svoje nadrejene oziroma predstojnike, ko zaznajo sum možnega nasprotja interesov.

    Pri tem so poleg funkcionarjev uradne osebe še: uradniki na položaju, drugi javni uslužbenci, uslužbenci zaposleni v Banki Slovenije, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja.

    Ko funkcionar kot nadrejeni oziroma predstojnik prejme obvestilo o prenehanju z delom zaradi nasprotja interesov, mora najkasneje v petih dneh od prejema obvestila obrazloženo odločiti, ali naj se oseba, ki je obvestilo podala, izloči iz postopka ali naj nadaljuje z delom. Zakon zoper to odločitev ne dopušča pravnega sredstva.

    Če funkcionar (kot nadrejeni oziroma predstojnik) odloči, da mora oseba kljub (možnemu) obstoju nasprotja interesov nadaljevati z delom, ji lahko da tudi obvezujoče obrazložene usmeritve za delovanje, pri čemer mora zasledovati javni interes. Funkcionar mora  svojo odločitev v petih dneh po sprejetju posredovati Komisiji.

    Vloga Komisije

    Komisija poleg tega, da prejema obvestila o sprejetih odločitvah funkcionarjev, preučuje sume obstoja nasprotja interesov. Na podlagi takega suma lahko Komisija uvede postopek ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov še dve leti po opravljenem uradnem dejanju, pri katerem je sum podan.


    1. Pravna podlaga v ZIntPK in sankcije

    ZIntPK 37. do 40. člen

    • prepoveduje  funkcionarju, da bi svojo funkcijo uporabil za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničil kakšen nedovoljen zasebni interes;

    • izpostavlja dolžnost funkcionarja, da  je pozoren na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in se mu izogne;

    • določa dolžno ravnanje ob ugotovljenem nastopu okoliščin nasprotja interesov in pristojnosti Komisije.

    ZIntPK v primerih kršitev določb o nasprotju interesov določa naslednje prekrške:

    • na podlagi devete alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK se kaznuje za prekršek posameznik, ki se ne izloči iz postopka obravnave in odločanja v zadevi, in pisno ne obvesti nadrejenega oziroma predstojnika, ali ne obvesti Komisije,

    • na podlagi štirinajstega odstavka 77. člena ZIntPK se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja, če uradne osebe ne izloči iz postopka obravnave in odločanja v zadevi ali Komisiji ne posreduje sprejete odločitve, iz katere izhaja, da lahko uradna oseba nadaljuje z delom v zadevi,

    • na podlagi 78. člena se za prekršek iz štirinajstega odstavka 77. člena ZIntPK kaznuje nosilec javnih pooblastil ali druga pravna oseba javnega ali zasebnega prava.


    1. Izjeme pri uporabi določil ZIntPK

    Določbe ZIntPK glede nasprotja interesov veljajo subsidiarno. Če je nasprotje interesov za določene funkcionarje urejeno v specialnejšem zakonu in je izločitev v primeru nastanka okoliščin interesov posebej urejena (npr. področni zakoni pri urejanju izločitve sodnikov), potem veljajo določbe ZIntPK le v tistem delu, ki ga specialni zakon ne določa.

    Določbe ZIntPK glede nasprotja interesov tako na primer ne veljajo v postopkih javnega naročanja po Zakonu o javnem naročanju (ZJN) - veljajo za pa pri evidenčnih naročilih, in v postopkih, ki se vodijo po drugih zakonih, npr. Zakonu o splošnem upravnem postopku,  Zakonu o športu, Zakonu o gospodarskih družbah, Zakonu o Slovenskem državnem holdingu, Zakonu o pravdnem postopku, Zakonu o kazenskem postopku, idr.


    • Sistemsko pojasnilo o nasprotju interesov pdf

    1. Opis instituta

    Institut omejitev poslovanja  skuša zamejiti zlorabo javnih sredstev za zasebni interes. Preprečuje,  da bi organizacija javnega sektorja poslovala s subjektom, s katerim je na določen način povezan funkcionar, ki opravlja funkcijo v tisti organizaciji, ali njegov družinski član.

    Če je funkcionar, ki v nekem organu ali organizaciji javnega sektorja opravlja funkcijo, ali pa njegov družinski član, obenem povezan tudi s subjektom zasebnega sektorja (kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali pa je posredno ali neposredno v več kot 5% deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu), organ ali organizacija s tem subjektom zasebnega sektorja ne sme poslovati.

    ZIntPK obenem določa, kdo vse se šteje za družinskega člana: zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.

    Pri tem je omejitev poslovanja lahko absolutna, ali pa pogojno dovoljena.

    Absolutna prepoved poslovanja je omejena na postopke naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanje javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanje posebnih ali izključnih pravic.

    V drugih postopkih (ki torej ne pomenijo javnega naročanja, podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno zasebnega partnerstva) - kot npr. javni razpis za spodbujanje malega gospodarstva, pomoč mladim družinam, pomoč ob rojstvu otroka ipd., je poslovanje s subjekti, ki so povezani s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom, pogojno dovoljeno, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da so v teh postopkih dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov, kot jih določata ZIntPK ali drug zakon oziroma, da se funkcionar izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi ali izvedbi postopkov oziroma poslov s tem subjektom.

    Pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, so nične.

    1. Namen

    upoštevanjem pravil omejitev poslovanja se v vseh fazah odločanja o sklenitvi določenega posla v največji možni meri izločijo vplivi funkcionarjev, ki bi sicer lahko imeli pri sklenitvi posla tudi zasebni interes. Funkcionarji so primarno dolžni delovati v javnem interesu in zato njihovo poslovanje ali poslovanje njihovih družinskih članov z javnim sektorjem (preko subjektov zasebnega ali javnega prava ali kot fizične osebe) sistemsko ni primerno in predstavlja visoko korupcijsko tveganje.


    1. Obveznosti po ZIntPK

    Omejitve po prenehanju funkcije

    Funkcionar, ki je pri nekem organu opravljal funkcijo, še dve leti po njenem prenehanju ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki ima ali vzpostavlja z organom poslovne stike.

    Omejitev poslovanja organa s subjektom, ki je na opisani način povezan s funkcionarjem, ki v tistem organu opravlja funkcijo, velja še leto dni po tem, ko funkcionarju preneha funkcija v organu. Prepoved pa ne velja za subjekte, kjer gre za povezavo z družinskim članom in ne funkcionarjem.


    1. Pravna podlaga v ZIntPK in sankcije

    Omejitve poslovanja in posledice kršitev so urejene v 35. in 36. členu ZIntPK.

    ZIntPK v primerih kršitev določb o omejitvah poslovanja določa sledeče prekrške:

    • na podlagi osme alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovoren bivši funkcionar, ki v nasprotju z določbo prvega odstavka 36. člena ZIntPK v roku dveh let po prenehanju funkcije v razmerju do svojega organa, kjer je nekdaj opravljal funkcijo, nastopi kot predstavnik pravne osebe, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike;

    • na podlagi 12. odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja, če v nasprotju z določbo tretjega odstavka 36. člena ZIntPK Komisije ne obvesti o ravnanju funkcionarja, ki krši prepoved nastopanja kot predstavnik poslovnega subjekta, s katerim organ vzpostavlja ali ima poslovne stike pred iztekom dveh let od funkcionarjevega prenehanja opravljanja funkcije v tistem organu.


    • Sistemsko pojasnilo o omejitvah poslovanja pdf

  • S tem institutom ni pri izbrani funkciji povezana nobena obveznost oziroma ta institut za izbrano funkcijo ureja specialnejši zakon. 


  • S tem institutom ni pri izbrani funkciji povezana nobena obveznost oziroma ta institut za izbrano funkcijo ureja specialnejši zakon. 


    1. Opis instituta

    Lobiranje je poskus vplivanja ali vplivanje zasebnega sektorja na odločitve javnega sektorja, ki so javnega pomena.

    Oseba, ki lobira, je lobist, tisti, pri katerem slednji lobira, pa lobiranec.

    Lobist vedno lobira za interesno organizacijo, ki je vedno pravna oseba zasebnega prava.

    Ni pa vsako vplivanje lobiranje. Pogoje, kdaj govorimo o lobiranju, določa ZIntPK in so predstavljeni v nadaljevanju.

    O lobiranju govorimo, ko so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

    • gre za nejaven stik med lobirancem in lobistom;

    • namen tega stika je vplivanje na odločitve javnega sektorja (pri tem se javni sektor za namene lobiranja nanaša zgolj na državne organe, Banko Slovenije, organe in uprave lokalnih skupnosti ter nosilce javnih pooblastil) v zadevah javnega pomena, in

    • to vplivanje oziroma lobiranje se izvaja v interesu, imenu ali na račun določene interesne organizacije.

    Zadeve javnega pomena v smislu lobiranja predstavljajo tiste odločitve, ki se nanašajo na:

    • sprejemanje predpisov in drugih splošnih aktov ter

    • druge zadeve, ki niso predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov javnih naročil ter drugih postopkov, v katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznika.

    Pri tem smejo interesno organizacijo kot lobisti v lobističnem stiku predstavljati le registrirani lobisti (vpisani v register lobistov Komisije (TUKAJ) ali pa zakoniti zastopniki, izvoljeni predstavniki oziroma zaposleni tiste organizacije.

    Ko govorimo o lobistih, govorimo torej o predstavnikih, ki zastopajo interes interesne organizacije (torej interes pravne, ne fizične osebe), lobiranci pa so predstavniki javnega sektorja (med njimi funkcionarji), ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov, drugih splošnih aktov in drugih odločitev v zadevah javnega pomena, kot navedeno zgoraj.

    Zakon izvedbo teh stikov dovoljuje le v okviru predpisanega postopka, o stikih pa morata poročati Komisiji tako lobiranec kot registrirani lobist oziroma interesna organizacija. Informacija o lobističnih stikih je javna in objavljena v aplikaciji ERAR (TUKAJ).

    2. Namen

    Namen določb ZIntPK o lobiranju je regulirati in zagotoviti transparentnost vplivov interesov zasebnega sektorja na odločitve, ki jih sprejme javni sektor. Transparentnost teh vplivov omogoča zainteresirani javnosti spremljati vplive na odločitve javnega sektorja, javnemu sektorju pa omogoča boljši dostop do pluralnosti idej na nekem področju.

    3. Obveznosti po zakonu, ki se nanašajo tudi na bivšega funkcionarja

    ZIntPK prepoveduje, da bi funkcionar nastopal v vlogi lobista tako v času opravljanja funkcije, kot tudi še v obdobju dveh let po prenehanju opravljanja funkcije v javnem sektorju, za kar je v ZIntPK tudi določen prekršek.

    1. Pravna podlaga v ZIntPK in sankcije

    Področje lobiranja ureja 13. – 16. točka 4. člena ter 56.-74. člen ZIntPK.

    ZIntPK v primerih kršitev določb lobiranja na podlagi 13. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK določa, da je za prekršek odgovoren bivši funkcionar, ki v nasprotju z določbo 56. člena ZIntPK opravlja dejanja lobiranja pred pretekom dveh let od prenehanja opravljanja funkcije.


    1. Opis instituta
      Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev je eden osnovnih pogojev preglednosti in zaupanja v javne funkcije ter predstavlja neločljiv del integritete javnega sektorja. S spremljanjem in nadzorom nad premoženjskim stanjem se spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti pri opravljanju javnih funkcij ter upravljanju javnih zadev. Namen prijave podatkov o premoženjskem stanju je spremljanje premoženjskega stanja zavezancev, med katerimi so tudi funkcionarji, a ne občinski svetniki, v času trajanja funkcije oz. zasedanja položaja in še leto dni po prenehanju opravljanja funkcije/položaja, z namenom omogočanja možnosti nadzora nad pridobljenim premoženjem v tem času ter krepitve integritete funkcionarjev in organov, pri katerih opravljajo funkcijo, ter transparentnosti. Za nekatere najvišje funkcije v javnem sektorju predvideva ZIntPK (46. člen) transparentnost tudi v smislu javne objave sprememb premoženjskega stanja v času opravljanja funkcije oziroma zasedanja položaja in leto dni po prenehanju opravljanja funkcije.


    2. Obveznosti po zakonu

      Obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja Komisiji

      Zavezanci poročajo o svojem premoženjskem stanju ob:

      • nastopu funkcije (najkasneje v enem mesecu po nastopu) na Obrazcu za prijavo premoženjskega stanja ob nastopu funkcije oz. dela;

      • spremembi premoženjskega stanja v času opravljanja funkcije (do 31. januarja za preteklo leto) na Obrazcu za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja;

      • prenehanje funkcije (najkasneje v enem mesecu po prenehanju) na Obrazcu za prijavo podatkov o premoženjskem stanju v enem mesecu po prenehanju funkcije oziroma dela;

      • enem letu po prenehanju funkcije (na dan, ko preteče eno leto od prenehanja funkcije) na Obrazcu za prijavo podatkov o premoženjskem stanju leto dni po prenehanju funkcije oziroma dela;

      • spremembi osebnih podatkov (osebno ime, podatki o funkciji oziroma delu, ki ga opravlja in na podlagi katerega ima status zavezanca ter podatki o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravlja) na Obrazcu za prijavo spremembe premoženjskega stanja zavezanca (v roku 30 dni od nastanka spremembe).

      V primeru, ko funkcionar ponovno nastopi isto ali novo funkcijo oziroma delo pri istem ali drugem organu ali organizaciji javnega sektorja, mora funkcionar v roku 30 dni od prenehanja prejšnje funkcije, Komisiji samo prijaviti celotno premoženjsko stanje (glej: Pojasnilo v povezavi s poročanjem premoženjskega stanja zavezancev).

      Katere podatke o premoženju je treba prijaviti

      ZIntPK v 42. členu določa, kateri podatki predstavljajo sestavni del prijave o premoženjskem stanju v Sloveniji in tujini:

      • podatki o nepremičninah: vrsta, velikost, leto izgradnje, katastrska občina, lastniški delež, parcelna številka, številka stavbe in številka posameznega dela stavbe;

      • podatki o pravicah na nepremičninah in drugih premoženjskih pravicah;

      • podatki o premičninah, če vrednost posamezne premičnine presega 10.000 evrov;

      • podatki o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno – kreditnih službah, če skupna vrednost sredstev na računih presega 10.000 evrov;

      • podatki o skupni vrednosti gotovine, če ta presega 10.000 evrov;

      • podatki o lastništvu oziroma deležih, delnicah, katerih skupna vrednost presega 10.000 evrov, in upravljavskih pravicah v gospodarski družbi ali drugem subjektu zasebnega prava z navedbo firme pravne osebe ali naziva subjekta ter podatki o vrstah in vrednosti vrednostnih papirjev, če njihova skupna vrednost presega 10.000 evrov;

      • podatki o dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih in danih posojilih, katerih vrednost presega 10.000 evrov, in

      • drugi podatki v zvezi s premoženjskim stanjem, ki jih zavezanec želi sporočiti ali jih določa ZIntPK.


    3. Pravna podlaga v ZIntPK in sankcije
      Področje premoženjskega stanja ureja 41. – 46. člen ZIntPK.

      Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezanca

      Komisija izvaja nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev. Če Komisija v postopku nadzora ugotovi neskladje podatkov, mora zavezanec v roku 15 dni od prejema poziva Komisije neskladje pisno pojasniti. Komisija se lahko tudi odloči, da za razjasnitev neskladja z zavezancem opravi razgovor. Če Komisija v nadzoru ugotovi nesorazmerno povečanje premoženja, pripravi osnutek ugotovitev v konkretnem primeru, ki ga pošlje zavezancu v pisno izjasnitev. Komisija lahko na lastno pobudo ali na predlog zavezanca s slednjim opravi razgovor. Pri tem je zavezanec lahko predmet ugotavljanja nesorazmernega povečanja premoženja v času opravljanja in leto dni po prenehanju opravljanja funkcije, položaja ali dela. Če se v postopku nadzora pojavi sum, da zavezanec premoženje prikriva s prenosom na družinske člane ali da ti od tretjih oseb pridobivajo premoženje, ki izvira iz funkcije ali dela zavezanca, lahko Komisija razširi nadzor tudi na družinske člane zavezanca.

      Sankcije po ZIntPK

      ZIntPK v primerih kršitev določb v zvezi s premoženjskim stanjem določa prekrške in upravno sankcijo oziroma ukrep:

      • za prekršek na podlagi 10. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je odgovoren posameznik, ki v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka 41. člena tega zakona Komisiji ne sporoči podatkov o premoženjskem stanju;

      • za prekršek na podlagi 11. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je odgovoren posameznik, ki v prijavo o premoženjskem stanju iz 42. in 43. člena tega zakona ali v njene dopolnitve ne vpiše potrebnih podatkov ali vpiše lažne podatke, ter

      • za prekršek na podlagi 12. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je odgovoren posameznik, ki v nasprotju z določbo prvega odstavka 43. člena tega zakona Komisiji ne sporoči sprememb podatkov;

      • ukrep znižanja osnovne plače oziroma nadomestila plače v primeru, da zavezanec kljub pozivu Komisije ne prijavi podatkov o svojih funkcijah, dejavnostih, premoženju in dohodkih.


    4. Javna objava sprememb premoženjskega stanja
      ZIntPK (46. člen) določa, da se javno objavi podatke o spremembah premoženjskega stanja naslednjih kategorij funkcionarjev:

      • poslancev državnega zbora;

      • predsednika državnega sveta;

      • predsednika republike;

      • predsednika vlade;

      • ministrov;

      • državnih sekretarjev;

      • poklicnih in nepoklicnih županov;

      • članov sveta Banke Slovenije;

      • funkcionarjev samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki opravljajo naloge predstojnika organa ali njegovega namestnika;

      • sodnikov ustavnega sodišča.

    Pri tem gre za podatke, ki jih omenjene osebe sporočijo Komisiji na obrazcu za prijavo spremembe premoženjskega stanja. Podatki so javno objavljeni na spletnih straneh Komisije ves čas trajanja in leto dni po prenehanju mandata teh oseb.


    • Sistemsko pojasnilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem 2022 pdf

    • Pojasnilo v povezavi s poročanjem premoženjskega stanja zavezancev pdf

  • S tem institutom ni pri izbrani funkciji povezana nobena obveznost oziroma ta institut za izbrano funkcijo ureja specialnejši zakon. 


Povezane vsebine

  • Sistemska pojasnila
  • Obrazci
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije

Splošni stiki

Komisija za preprečevanje korupcije
Dunajska cesta 56
1000 Ljubljana
01/400-5710 anti.korupcija@kpk-rs.si
Naročite se na mesečni e-novičnik in druga obvestila Komisije Več o tem
Komisija za preprečevanje korupcije
Dunajska cesta 56
1000 Ljubljana
01/400-5710 anti.korupcija@kpk-rs.si

Aplikacije KPK
  • ERAR
  • ZZPri



Komisija za preprečevanje korupcije © 2026
Politika zasebnosti · Izjava o dostopnosti · Informacije o obdelavi osebnih podatkov · Arhivska stran · Oglasna deska ·
Oblikovanje in razvoj spletnih strani: Humanfrog
KPK logo
Za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ta spletna stran uporablja piškotke.