Zakaj je potrebno, da zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju sporočajo podatke o nepremičninah v Republiki Sloveniji, ker so ti podatki dostopni iz uradnih evidenc?

ZIntPK v 1. odstavku 42. člena določa, da morajo zavezanci sami komisiji sporočiti podatke o premoženjskem stanju, tudi tiste, ki so vsebovani v uradnih evidencah. Edina izjema so podatki o obdavčljivih dohodkih, ki jih je komisija skladno s 1. odstavkom 43. člena ZIntPK pridobi sama. V preostalem pa lahko komisija na podlagi drugega odstavka 42. člena ZIntPK sama pridobi podatke iz uradnih evidenc le zaradi preverbe resničnosti navedb zavezanca, ne pa tudi iz razloga zbiranja podatkov.

Iz navedenih zakonskih določb torej izhaja, da morajo zavezanci vse podatke o premoženjskem stanju razen podatkov o obdavčljivih dohodkih po Zakonu o dohodnini posredovati sami, komisija pa jih iz uradnih evidenc pridobi le, kadar izvaja postopek preverjanja resničnosti navedb, ki jih je zavezanec navedel v svojem obrazcu za poročanje premoženjskega stanja.

Razlog take ureditve je po oceni komisije predvsem v tem, da je ZIntPK zelo razširil krog zavezancev za prijavo premoženjskega stanja komisiji (število presega 15.000), kar majhnemu državnemu organu, kakršna je komisija, onemogoča, da bi za vse zavezance podatke iz uradnih evidenc pridobivala sama.