Generalni direktor ministrstva X bo kot ekspert sodeloval na mednarodni konferenci v tujini. Stroške prevoza bo krila ena izmed partnerskih organizacij (zasebni sektor), ki sodeluje na konferenci, stroške nastanitve pa organizator (vlada). Med predstavniki in soorganizatorji na konferenci bo tudi eden izmed upravičencev, ki je prejel sredstva iz strukturnih skladov, ki jih je podelilo ministrstvo v okviru direktorata, ki ga vodi generalni direktor. Ta upravičenec je organizatorjem konference predlagal, da povabijo direktorja kot mednarodnega eksperta, ki bi lahko pripomogel h kakovosti konference. Slednji pri tem ne bo dobil nobenega plačila, kriti bodo le prej omenjeni stroški potovanja in nastanitve. Generalni direktor bo na konferenci nastopil kot ekspert z določenega področja in ne kot predstavnik ministrstva, na konferenci pa bo nastopil v svojem prostem času in ne v okviru dejavnosti in delovnih nalog, ki jih izvaja na ministrstvu. Ali je navedeno ravnanje sporno z vidika določb ZIntPK?

Določbe ZIntPK, ki urejajo prepoved in omejitve glede sprejemanja daril, se uporabljajo samo za funkcionarje – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK. Generalni direktor direktorata nima statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi sprejemanja daril zanje ne uporabljajo. Je pa to področje (omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev) podrobneje urejeno v 11. členu Zakona o javnih uslužbencih (dalje ZJU) in v Uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Teh predpisov komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti, zato vam svetujemo, da se za ustrezna pojasnila obrnete na pristojno ministrstvo. Neobvezujoče pa menimo, da plačilo prevoza na konferenco ne pomeni nedovoljenega darila javnemu uslužbencu oziroma uradniku, če je slednje izvedeno na transparenten način in ob enaki obravnavi drugih udeležencev ter če v ozadju ni kakršnih koli nedovoljenih pričakovanj ali podobnih motivov.
Glede aktivnega sodelovanja generalnega direktorja na takšni konferenci, katere eden izmed soorganizatorjev je tudi upravičenec, ki je prejel sredstva iz strukturnih skladov pri ministrstvu oziroma direktoratu, ki ga vodi omenjeni generalni direktor, pa menimo, da glede na predstavljene informacije ni izkazanih sumov za korupcijska tveganja. Kar se tiče določb ZIntPK menimo, da ni formalnih zadržkov za sodelovanje generalnega direktorja na konferenci, saj zgolj dejstvo, da bo slednji aktivno sodeloval na konferenci (brez dodatnega plačila itd.) še ne pomeni neposredne ali posredne povezanosti med soorganiziranjem konference in pridobivanjem sredstev s strani ministrstva. Samo sodelovanje na konferenci tudi ne pomeni nasprotja interesov, kot ga opredeljuje ZIntPK oziroma ZJU (generalni direktor direktorata ni uradna oseba po ZIntPK, zaradi česar (subsidiarna uporaba ZIntPK – 3. člen ZIntPK) se v tem primeru uporabljajo določbe ZJU). Ni pa povsem izključeno, da bi okoliščine nasprotja interesov nastopile pri bodočem delu generalnega direktorja, če bo ta sodeloval v postopkih, v katerih bo udeležena organizacija, ki mu je krila stroške. V takem primeru mora generalni direktor o teh okoliščinah v skladu s 100. členom ZJU obvestiti svojega predstojnika (ministra), slednji pa bo moral odločiti o morebitnem obstoju nasprotja interesov in o tem seznaniti uradnika na položaju.

Odgovor z dne 17.04.2013 št. 06262-1/2013-94