Načelno mnenje številka 5

Ravnanje funkcionarja ali javnega uslužbenca, ki svojega ožjega sorodnika zaposli na delovnem mestu, ki je direktno hierarhično podrejeno temu funkcionarju ali javnemu uslužbencu, povzroča konflikt interesov in je zaradi tega neetično.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je na podlagi 18.člena Zakona o preprečevanju korupcije (Ur.l.RS, št. 2/04) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Ur.l.RS, št. 105/04), sprejela na seji dne 9.12.2004 naslednje

Načelno mnenje številka 5

  • Ravnanje funkcionarja ali javnega uslužbenca, ki svojega ožjega sorodnika zaposli na delovnem mestu, ki je direktno hierarhično podrejeno temu funkcionarju ali javnemu uslužbencu, povzroča konflikt interesov in je zaradi tega neetično.

Obrazložitev

V Republiki Sloveniji sicer ni predpisa, ki bi prepovedoval opisano ravnanje, kar pa pomeni le, da takšno ravnanje ni protizakonito.

Osnovno načelo, da se morajo zaposleni v javnem sektorju izogibati nasprotju med zasebnimi interesi in javno funkcijo, ki jo opravljajo, je kot etični princip poudarjeno v več mednarodnih dokumentih( glej opombo 1), pri čemer se kot zasebni interes šteje tisti interes posameznika, ki vpliva oziroma navidezno vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih uradnih dolžnosti in vključuje vsako korist zanj, za njegovo družino ter tudi za bližnje sorodnike in prijatelje. Pomembne so zlasti zahteve, da se morajo zaposleni v javnem sektorju izogibati tako dejanskemu in potencialnemu nasprotju interesov kot tudi že samo videzu takšnega nasprotja. Še posebej zahteva po etičnem ravnanju velja za poslance v parlamentih. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je v “Resoluciji 1214 (2000) – Vloga parlamentov v boju zoper korupcijo” zapisala, da morajo parlamenti v lastnih vrstah uveljavljati stališče, da parlamentarci niso samo zavezani k spoštovanju črke zakona, ampak tudi k temu, da z uresničevanjem etičnih pravil v družbi kot celoti predstavljajo vzor nekoruptivnosti. Na ravni nacionalnih parlamentov je vprašanje zaposlovanja sorodnikov sledeč omenjenim principom najbolj strogo uredil nemški Bundestag, kjer je poslancem kot pomočnike oziroma sodelavce praviloma prepovedano zaposlovati sorodnike, zakonske partnerje in sorodnike v svaštvu.

V Republiki Sloveniji je leta 2001 Vlada Republike Slovenije sprejela Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Ur.l. RS, št. 8/01) in se zavezala, da ga bo smiselno uporabljala tudi za ministre in druge funkcionarje. Kodeks v bistvu ponavlja določila mednarodnih dokumentov s tega področja, poudarja pa tudi dolžnost javnih uslužbencev, da morajo vedno ravnati tako, da ohranjajo in krepijo zaupanje javnosti v poštenost, nepristranskost in učinkovitost opravljanja javnih nalog.

Poleg tega, da gre v opisanem primeru za situacijo, v kateri obstaja nasprotje interesov, lahko gre tudi za pojav nepotizma, ki ga v Komisiji razumemo kot dajanje dobrih služb ali družbenih položajev sorodnikom. Nedvomno gre tudi za ravnanje, ki je v nasprotju z Resolucijo o preprečevanju korupcije, ki jo je sprejel Državni zbor in jo objavil v Uradnem listu RS št. 85/04, dne 2.8.2004. Temeljni cilj Resolucije je dolgoročna in trajna odprava možnosti za nastanek in razvoj korupcije. Resolucija, ki je po svoji naravi priporočilo za delovanje nosilcev politične oblasti, sodstva, uprave, drugih državnih in nevladnih organov in organizacij, medijev, splošne javnosti in v končni konsekvenci vsakega posameznika, je s sprejemom v Državnem zboru dobila naravo obvezujočega akta in s tem postala del pravnega reda Republike Slovenije. Ker so ukrepi za preprečevanje korupcije navedeni v Resoluciji le splošni usmerjevalci posameznih ravnanj na različnih področjih družbenega življenja, terjajo svojo operacionalizacijo v obliki akcijskega načrta, katerega osnutek je že pripravljen.

Komisija je nadalje mnenja, da bi bilo potrebno na zakonodajni ravni prepovedati direktno hierarhično nadrejenost javnega uslužbenca ali funkcionarja nad sorodniki v ravni vrsti in stranski vrsti do tretjega kolena ter zakonci ali zunajzakonskimi partnerji, ter določiti ukrepe, če do nadrejenosti pride iz objektivnih razlogov oziroma če takšna nadrejenost že obstoji. Javni uslužbenec in funkcionar morata svoje delo podrediti zagotavljanju javnega dobra, saj tudi plačilo za svoje delo dobivata iz javnih sredstev. Zaradi tega je potrebno vzpostaviti takšen normativni okvir, ki bi vnaprej preprečeval konflikt interesov med javnimi interesi in interesi posameznika. Med člani družine obstoja »psihološko zavezništvo«, zato je težko pričakovati, da bo funkcionar ali nadrejeni javni uslužbenec zoper svojega podrejenega uslužbenca, ki je hkrati tudi njegov član družine ali je z njim v ožjem sorodstvenem razmerju, izvajal enako vrsto ali intenziteto hierarhičnega nadzora, kot bi ga, če takšno razmerje ne bi obstojalo. Enako lahko trdimo za izvajanje ukrepov zoper podrejenega uslužbenca, ki krši dolžno ravnanje.

Zaradi navedenega je Komisija mnenja, da ravnanje funkcionarja ali javnega uslužbenca, ki zaposli svojega ožjega sorodnika na delovnem mestu, kateremu je funkcionar ali javni uslužbenec direktno nadrejen, povzroča konflikt interesov in je zaradi tega neetično.

Drago Kos

Predsednik

Opomba 1: Npr. Priporočilo 60(1999) o politični integriteti izvoljenih lokalnih in regionalnih predstavnikov, ki ga je sprejel Kongres evropskih lokalnih in regionalnih oblasti; Vzorčni Kodeks etike javnih uslužbencev Sveta Evrope (Priporočilo R (2000)10)