Načelno mnenje številka 171

Ravnanje članov komisije za izredni interni strokovni nadzor, ki napačno ocenijo posamezne postopke pri zdravljenju pacienta in s tem omogočijo posameznim zdravnikom ali zdravstvenim zavodom, da se izognejo ugotavljanju odgovornosti, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji drugega člena ZPKor.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija), je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 9.6.2009 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 171

  • Ravnanje članov komisije za izredni interni strokovni nadzor, ki napačno ocenijo posamezne postopke pri zdravljenju pacienta in s tem omogočijo posameznim zdravnikom ali zdravstvenim zavodom, da se izognejo ugotavljanju odgovornosti, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji drugega člena ZPKor.

Obrazložitev

I.

Komisija je prejela pobudo za proučitev suma koruptivnega ravnanja članov komisije za izredni interni strokovni nadzor, ki v postopkih preverjanja zdravljenja določenega pacienta niso ugotovili nepravilnosti, nedoslednosti ali pomanjkljivosti, ampak so zaključili nadzor z ugotovitvijo, da so bili vsi diagnostični in terapevtski postopki opravljeni v skladu s sodobno medicinsko doktrino.

Pristojnost komisije, da daje načelna mnenja, določa 18. člen ZPKor. Natančneje jo ureja Poslovnik komisije, ki v 1. alineji 13. člena pravi, da komisija sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor. Kaj definicija korupcije zajema, je razvidno iz 3. alineje 2. člena ZPKor: “Korupcija” po tem zakonu je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

Poslovnik komisije v drugem odstavku 13. člena določa, da načelna mnenja o korupciji nimajo pravnih ali materialnih posledic. Načelna mnenja niso ne splošni in ne konkretni pravni akti, s katerimi se sicer odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov, pač pa le zakonita metoda preprečevanja korupcije, s katero Komisija ne odloča o odgovornosti udeleženih oseb, fizičnih ali pravnih, ampak v načelnih mnenjih ugotavlja dejansko stanje, ki ga nato primerja s pravili dolžnega ravnanja in zakonsko definicijo korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Načelna mnenja so le neobvezne smernice, po katerih lahko nedoločeno število nedoločenih subjektov prostovoljno usmerja svoje vedenje in ravnanje, da se na ta način izognejo tveganjem korupcije. To je tudi glavni namen zakonodajalca v ZPKor, ki terja pravočasno odkrivanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj, ne le čakanje na nastanek in posledice korupcije. Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-57/06 ugotavlja, da preprečevanje korupcije izhaja neposredno iz temeljev pravne države. Zato morajo tudi načelna mnenja o korupciji poleg konkretnih določb upoštevati temeljna načela pravne države, njena vrednostna (etična) merila in pravni red kot celoto.

Komisija poudarja, da s tem načelnim mnenjem ne posega v pristojnosti drugih organov pri preiskovanju, preverjanju ali ocenjevanju postopkov zdravljenja, niti se ne spušča v medicinsko obravnavo pridobljene dokumentacije in postopkov zdravljenja.

II.

Komisija je na podlagi 11. člena ZPKor pridobila medicinsko in drugo dokumentacijo, potrebno za obravnavo prijave o sumu koruptivnega ravnanja članov komisije za izredni interni strokovni nadzor. Pri obravnavi primera komisija ni obravnavala postopkov zdravljenja[1], ampak zgolj postopek izvedbe izrednega internega strokovnega nadzora.

Tako redni kot tudi izredni interni strokovni nadzor se na podlagi 3. člena Pravilnika o internem strokovnem nadzoru (v nadaljevanju: Pravilnik) izvajata tudi z namenom;

  • nadzora nad strokovnostjo dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev,
  • ugotavljanja izvajanja strokovnih navodil razširjenih strokovnih kolegijev, zdravstvenega sveta in drugih institucij.

Strokovni direktor zdravstvenega zavoda je v skladu z določili 29. člena statuta zavoda in določbami Pravilnika pristojen za imenovanje komisije za izredni interni strokovni nadzor.

Komisija internega strokovnega nadzora oziroma njeni člani so v skladu z 10. členom Pravilnika dolžni vsako ugotovljeno anomalijo, nepravilnost, nedoslednost ali pomanjkljivost v pisni obliki sporočiti odgovornim osebam zdravstvenega zavoda.

Komisija, imenovana za izredni interni strokovni nadzor na podlagi 16. člena Pravilnika opravi izredni interni strokovni nadzor tako, da se seznani z odgovori na postavljena vprašanja, vpogleda v medicinsko dokumentacijo, opravi razgovore, preveri strokovnost dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter po lastni presoji opravi tudi druga potrebna dejanja.

Na podlagi odredbe strokovnega direktorja je bila imenovana tri članska komisija za izredni interni strokovni nadzor. Komisija je v postopku izvedbe izrednega internega strokovnega nadzora ugotovila, da naj bi bili diagnostični in terapevtski postopki opravljeni v skladu s sodobno medicinsko doktrino, premestitev izpeljana takoj, ko bo bili zaključeni diferencialno diagnostični postopki ter v trenutku, ko bolnik še ni bil življenjsko ogrožen. S takšno ugotovitvijo ni nakazala nikakršnih anomalij, nepravilnosti, nedoslednosti ali pomanjkljivosti, o katerih bi bila dolžna obvestiti strokovnega direktorja in druge službe zavoda. Na podlagi takšne ugotovitve komisije za izredni interni strokovni nadzor tudi ni bilo podlage za odpravljanje kakršnih koli nepravilnosti pri postopkih in za ugotavljanje odgovornosti izvajalcev zdravljenja.

Iz več pozneje pridobljenih zdravniških izvedenskih mnenj o zdravljenju je mogoče zaključiti, da je bila diagnostična obravnava z opravljenimi preiskavami in konzilijarnimi pregledi ustrezna in v skladu z medicinsko doktrino. Po ustrezno opravljeni diagnostiki pa ni bilo začeto ustrezno zdravljenje in premestitev v ustrezno drugo strokovno bolnišnično enoto, ki je v skladu s sklepi razširjenih strokovnih kolegijev o delitvi dela in sodelovanju s področja pediatrije pristojna za zdravljenje določenih bolezni.

Na podlagi navedenega izhaja, da člani komisije izrednega internega strokovnega nadzora niso ugotovili, da bi se moral primer obravnavati kot nujen primer, ki bi moral biti ustrezno zdravljen ter v skladu s strokovnimi navodili premeščen in obravnavan v pristojni bolnišnični enoti.

Tako komisija za izredni interni strokovni nadzora ni ugotovila nestrokovnosti dela zdravstvenega osebja oziroma ni ugotovila, da zdravljenje ni bilo izvedeno v skladu s sodobno medicinsko doktrino, saj ni ugotovila, da se pri zdravljenju ni ravnalo v skladu s strokovnimi navodili razširjenih strokovnih kolegijev, kar pomeni da komisija ni ugotovila, da zdravljenje ni bilo v skladu s sodobno medicinsko doktrino.

Zbrani podatki in ugotovitve dokazujejo, da so člani komisije za izredni interni strokovni nadzor pri obravnavi strokovnosti dela zdravstvenih delavcev in izvajanju strokovnih navodil razširjenih strokovnih kolegijev ravnali v nasprotju z dolžnim ravnanjem, ki jim ga narekujejo predpisi s področja zdravstvene dejavnosti in konkretno Pravilnik o internem strokovnem nadzoru ter s tem omogočili posameznikom in zavodu, da so se ali bi se lahko izognili postopkom za ugotavljanje odgovornosti, kar je oblika nepremoženjske koristi. Komisija meni, da takšno ravnanje članov komisije za izredni interni strokovni nadzora ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

S tem je načelno mnenje utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik

——————————————————————————–

[1] Nujno zdravljenje obsega neodložljive zdravstvene storitve oživljanja, ohranitve življenja in preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja obolelega ali poškodovanega. Nujnost zdravljenja presoja osebni zdravnik oziroma pristojna zdravniška komisija v skladu s splošnim aktom Zavoda. 25. člen Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB3) – Uradni list RS, št. 72/2006 in ostali