Predlog zakona o FIHO in FŠO ne odpravlja sistemskih tveganj

Ljubljana, 30. maja 2017 – Ob zaključku medresorskega usklajevanja Predloga zakona o Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) in o Fundaciji za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO) Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) ugotavlja, da predlog nezadostno ureja ključne sistemske pomanjkljivosti delovanja obeh organizacij in ne odpravlja do zdaj prepoznanih sistemskih tveganj za neracionalno rabo javnih sredstev, zato predlaga, da predlagatelj zakon umakne iz nadaljnje obravnave. 

Komisija opozarja, da kljub številnim spremembam, predlaganim tudi s strani komisije, predlog zakona ne ureja vseh bistvenih sistemskih vprašanj glede delovanja in poslovanja fundacij in ne odpravlja do zdaj prepoznanih sistemskih tveganj, ki sta jih v preteklosti zaznala tako Računsko sodišče RS kot tudi komisija.

Predlog zakona tako ne določa izrecno pravnega statusa FIHO in FŠO na vseh ključnih področjih njunega delovanja in na ta način dopušča, da bistvena pravila delovanja in finančnega poslovanja fundaciji določata sami.

Posledično ni jasno, ali se fundaciji štejeta za javni ali za zasebni zavod, pri čemer so pravila poslovanja javnega zavoda primerljiva s poslovanjem državnih organov. Predlog zakona pušča nedorečeno tudi področje plač in sejnin fundacij, saj ne določa, da morajo biti usklajene s tistimi v javnem sektorju. Plačo direktorja sicer predlog zakona veže na sistem plač v javnem sektorju, a ne poda podrobnejše opredelitve, v katerem plačnem rangu naj bi bila, kar pomeni, da ima direktor možnost imeti plačo enako najvišjim predstavnikom države. Predlog zakona predvideva, da si plače in sejnine določata fundaciji sami.

Obenem komisija izpostavlja še neustrezno ureditev glede:

  • sestave in števila članov nadzornih odborov fundacij, zaradi česar ni zagotovljen sistem neodvisnega in objektivnega nadzora nad delovanjem fundacij (večino v nadzornem odboru imajo tako člani sveta fundacij);
  • ureditve nasprotja interesov, ki je na splošni ravni pomanjkljiva, ker pokriva le majhen delež možnih nasprotij interesov, kar bi lahko in morali rešiti z vključitvijo splošne določbe o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov članov sveta fundacije, članov nadzornih odborov in direktorja fundacije;
  • prenosa premalo določnih meril in pogojev za dodelitev finančnih sredstev invalidskim in humanitarnim organizacijam v zakon, ki so bili že do zdaj predmet številnih sporov, tudi sodnih, saj omogočajo netransparentno in neenakopravno obravnavo zainteresiranih organizacij brez možnosti pravnega sredstva zoper odločitev fundacije v delu, ki se nanaša na merila in pogoje;
  • povečanja deleža finančnih sredstev za lastno delovanje brez kakršnekoli obrazložitve iz 3 odstotkov na 5 odstotkov vseh sredstev predvidenih v letnem finančnem načrtu, kar v primeru FIHO pomeni 900.000 evrov in v primeru FŠO 400.000 evrov sredstev izključno za delovanje fundacij;
  • imenovanja neodvisne pooblaščene revizijske organizacije, ki jo po sedanji ureditvi izbere svet fundacij sam, namesto da bi bil tudi izbor poverjen neodvisnemu organu ali instituciji.

Za konec se zdi komisiji povsem nesprejemljivo, da Računsko sodišče RS ni prejelo osnutka vladnega gradiva omenjenega predloga zakona v komentiranje in predlaga, da se jih vključi v nadaljnjo obravnavo zakona.