Priporočila Občini Muta zaradi neustreznega upravljanja s tveganji nastanka nasprotja interesov

Ljubljana, 12. marec 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije je obravnavala sum kršitve določb nasprotja interesov v Občini Muta in zaradi zaznanih kršitev pri glasovanju občinskih svetnikov Občini Muta izdala priporočila.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je v konkretnem primeru ugotovila kršitve nasprotja interesov, in sicer pri glasovanju na sejah občinskega sveta, kjer so občinski svetniki, ki so bili sami kandidati za člane različnih svetov javnih zavodov oziroma za člana skupščine določenega javnega podjetja, sodelovali pri obravnavi in glasovanju – torej so glasovali sami zase, s tem pa niso ravnali v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) in se niso sami izločili iz glasovanja o sebi oziroma niso o okoliščinah nasprotja interesov predhodno pisno obveščali predstojnika, župana občine.

ZIntPK v 12. točki 4. člena določa, da so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa skladno s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.

10. točka 4. člena ZIntPK opredeljuje, da so uradne osebe funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Med funkcionarje po 6. točki 4. člena ZIntPK spadajo tudi funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnosti , med katere pa Zakon o lokalni samoupravi uvršča tudi občinske svetnike. Družinski člani pa so definirani v 7. točki 4 člena ZIntPK, in jih predstavljajo zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.

Komisija v Sistemskem načelnem mnenju glede dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju na svetih javnih zavodov in podobnih kolektivnih organih subjektov javnega sektorja, št. 06211-9/2012-24 z dne 3. 7. 2012 razlaga, da glasovanje člana sveta javnega zavoda oziroma podobnega kolektivnega organa subjekta javnega sektorja zase, za svojega družinskega člana ali za drugo povezano osebo (osebo, s katero član sveta ima ali je imel osebne, poslovne ali politične stike) predstavlja nedovoljeno nasprotje interesov po zakonu in so se mu člani takih organov dolžni izogniti. Komisija ugotavlja, da gre za relativno razširjeno prakso v javnem sektorju, ko pri odločanju v povezavi z izbiro/imenovanjem oseb na različne funkcije in položaje pri dajanju soglasij k imenovanju na posamezne funkcije in položaje glasujejo zase ali za povezane osebe.

Pomembno je tako dejansko nasprotje interesov kot tudi »zgolj« videz nasprotja interesov. V prvem primeru gre za neposredno zlorabo javne funkcije oziroma službe za zasebne interese oziroma nedovoljeno uporabo javne funkcije za dajanje neupravičene koristi z javnim funkcionarjem ali uslužbencem povezani osebi ob neenakopravnem obravnavanju drugih. Po drugi strani pa že videz nasprotja interesov, ki ne pomeni nujno vsebinske nepravilnosti ali nezakonitosti, pomembno ogroža javno zaupanje v pravilno, zakonito, transparentno in objektivno izvajanje javne funkcije ali službe; s tem pa zmanjšuje integriteto in verodostojnost tako samega organa kot posamezne funkcije ali službe. Slednje pa je konstitutivni in nujno potreben element delovanja demokratičnih institucij ter pravne države. Nosilec javne funkcije ali službe mora delovati ne samo zakonito in v javnem interesu (storiti vse, da se izogne dejanskemu nasprotju interesov), ampak tudi na način, da s svojim delovanjem (npr. videzom nasprotja interesov) ne poglablja javnega nezaupanja v institucije in ogroža njihove integritete.

Uradna oseba, ki med izvajanjem svoje službe ali funkcije zazna dejansko ali možno nasprotje interesov se mu mora tako v skladu z 38. členom ZIntPK izogniti na enega od naslednjih načinov:

  • tako da se v celoti izloči iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in o tem nemudoma obvesti predstojnika (in v primeru kolektivnega organa odločanja tudi ostale člane) ali
  • tako da začasno prekine z delom na zadevi in o nasprotju interesov nemudoma obvesti predstojnika (če tega nima, pa komisijo), ki oceni, ali je nasprotje interesov podano ali ne oziroma ali bi videz nasprotja interesov v konkretnem primeru lahko v taki meri ogrozil integriteto in zakonitost izvajanja javne funkcije oziroma službe, da je potrebna izločitev uradne osebe.

Izločitev iz obravnave ali odločanja v konkretnem primeru ne sme biti zgolj formalna oziroma tehnična; na osebi in njenemu predstojniku oziroma drugih članih kolektivnih organov je, da z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da je oseba tudi dejansko (in ne zgolj formalno) izločena iz odločanja oziroma možnosti vplivanja na obravnavo konkretne zadeve. Zavedati se je potrebno tudi, da je najboljši ukrep za zaščito integritete delovanja določenega javnega subjekta, funkcije ali službe proaktivna transparentnost, torej vnaprejšnje razkritje povezav in interesov ali njihovega videza, ki bi lahko obremenili postopek.

Da bi občinski svetniki v celoti uresničili zakonsko zahtevo ZIntPK glede dolžnega izogibanja okoliščinam nasprotja interesov, bi morali v skladu s prvim odstavkom 38. člena ZIntPK takoj, ko so ugotovili, da so se znašli v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov, o teh okoliščinah pisno obvestiti svojega predstojnika, ki je v konkretnem primeru župan ali pa se samoiniciativno izločiti (prvi odstavek 37. člena ZIntPK) tako iz razprave kot iz glasovanja o imenovanju predstavnika ustanovitelja v svet javnega zavoda, kjer so bil tudi sami kandidati ali pa so bili kandidati njihovi družinski člani.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE