Načelno mnenje številka 63

Omogočanje zdravstvenih storitev mimo pravil o čakalnih vrstah pacientov (“preskakovanje”) v sistemu javnega zdravstva iz razlogov, ki niso medicinsko indicirani kot nujni, ustreza definiciji korupcije iz 3.alinee 2.člena ZPKor.

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št.105/04) na seji dne 1.2.2007 sprejela

Načelno mnenje številka 63

  • Omogočanje zdravstvenih storitev mimo pravil o čakalnih vrstah pacientov (“preskakovanje”) v sistemu javnega zdravstva iz razlogov, ki niso medicinsko indicirani kot nujni, ustreza definiciji korupcije iz 3.alinee 2.člena ZPKor.

Obrazložitev

Komisija za preprečevanje korupcije je prejela več prijav v zvezi s »preskakovanjem« čakalnih vrst v okviru javne zdravstvene mreže.

Nekaj zasebnih ponudnikov zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji nudi v okviru svoje dejavnosti za določen mesečni znesek plačila “hiter dostop do zdravnikov specialistov oziroma specialističnih ambulant ter specialističnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov“. Eden izmed teh izvajalcev pojasnjuje zavarovancem ZZZS na svojih spletnih straneh (http://www.zdravstvena-asistenca.si/), “da zavarovanci ZZZS ohranijo vse prednosti obveznega zdravstvenega zavarovanja in jih nemoteno koristijo dalje“, ter da jim poleg drugih ugodnosti omogoča “hiter dostop do številnih specialističnih storitev, na katere bi morali dolgo čakati v čakalnih vrstah ali jih plačevati samoplačniško“. Vzporedno ta isti ponudnik na istem spletnem naslovu navaja, da “boste v večini primerov na vrsti že v enem tednu, v najboljšem primeru pa že isti dan“. Za izvajanje svojih storitev ta zasebna izvajalca zahtevata od svojih strank, da mesečno plačujeta v naprej določen znesek. Dejansko pomeni ta dejavnost izvajanje dejavnosti zavarovalništva, zavarovanec oz. morebitni pacient pa za to plačuje določena finančna sredstva oz. zavarovalno premijo.

Zgoraj opisane storitve zasebnih izvajalcev sodijo v dejavnost zavarovalništva. Zasebniki namreč ponujajo storitve, ki jih lahko prejmejo njihove stranke oz. pacienti, če nastanejo potrebe po takšni storitvi, za to pa morajo plačevati pogodbeno določen znesek. Dejansko takšni zasebni ponudniki izvajajo dejavnost dodatnega oz. vzporednega zdravstvenega zavarovanja s svojimi izvajalci zdravstvenih storitev, ker večina njihovih strank še naprej ostaja vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje.

V kolikor zasebni izvajalci te dodatne ponudbe na slovenskem trgu zagotavljajo izvajanje zdravstvenih storitev za svoje stranke oz. zavarovance s svojimi zdravniki, ki pacientov ne pošiljajo k zdravniku v okviru javne zdravstvene mreže, s takšno dejavnostjo po mnenju Komisije ni nič narobe. Njihove stranke oz pacienti v teh primerih dobijo zdravstveno storitev skladno s pogodbo pri “njihovih” izvajalcih zdravstvenih storitev, ki niso vključeni v javno zdravstveno mrežo.

V kolikor so njihovi zavarovanci tudi zavarovanci ZZZS, so istočasno zavarovani dvakrat, prvič v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in drugič pri zasebnem ponudniku, razlika je le v tem, da je obseg storitev, ki jih lahko prejmejo v okviru vzporednega zavarovanja, mnogo ožji, kot je obseg možnih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ko nudijo storitev zavarovancu oz. pacientu vzporednega zdravstvenega zavarovanja izvajalci zdravstvenih storitev izven javne zdravstvene mreže, ta dejavnost ne povzroča preskoka čakalnih vrst v javni zdravstveni mreži in do takšne dejavnosti Komisija nima nobenih zadržkov.

Izvajanje dejavnosti vzporednega zavarovanja lahko postane problematično takrat, ko zdravnik izven javne zdravstvene mreže opravi pregled pacienta in na podlagi tega pregleda pacienta z že pridobljenimi izvidi napoti k zdravniku v javni zdravstveni mreži, kjer za prvo ali ponovno obravnavo obstajajo čakalne vrste.

Na spletnih straneh Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) je navedeno: “V kolikor izvajalci zdravstvenih storitev v okviru programa z ZZZS ne morejo nuditi storitev zavarovancem ZZZS takoj, morajo voditi čakalno knjigo v skladu z navodili ZZZS in spoštovati vrstni red iz čakalne knjige ob istočasnem spoštovanju strokovno upravičene prednosti. Ob vpisu zavarovane osebe v čakalno knjigo je potrebno določiti datum in uro pregleda, preiskave ali posega. Med samim zdravljenjem morajo izvajalci zagotavljati čakalno dobo v skladu z veljavno medicinsko doktrino in določi pogodbe z ZZZS. V splošnih ambulantah, otroških in šolskih dispanzerjih pa je potrebno opraviti prve preglede brez čakalnih dob“. ZZZS na svojih spletnih straneh svetuje zavarovanim osebam, da pred izbiro ustreznega zdravnika ali zdravstvenega zavoda preverijo tudi njihove čakalne dobe in jih primerjajo s čakalnimi dobami pri drugih izvajalcih. S tem namenom ZZZS na svojih spletnih straneh objavlja:

  • vpogled v čakalne dobe po izbranih zdravstvenih storitvah, ki jih ZZZS vsako leto pogodbeno dogovori z izvajalci zdravstvenih storitev in
  • vpogled v čakalne dobe in ordinacijske čase, ki veljajo za posameznega izvajalca zdravstvenih storitev in ki jih vsako leto znova pogodbeno dogovori z ZZZS.

ZZZS na svojih spletnih straneh pojasnjuje, da oba navedena vira podatkov o čakalnih dobah služita le za informativno podporo, ker se čakalne dobe med posameznimi izvajalci za isto storitev “izjemno razlikujejo”.

Navodilo izvajalcem za vodenje čakalne knjige v bolnišnični in izvenbolnišnični dejavnosti (Občasnik št. 4, 19.10.2006, v nadaljevanju: Navodilo) določa, da se v čakalno knjigo (v javni zdravstveni mreži) vpisujejo zavarovane osebe za prve in ponovne preglede, obravnave, preiskave, posege, itd. v okviru bolnišničnega ali izven bolnišničnega zdravljenja. V knjigo se ne vpisujejo nujni primeri, “pristojni razširjeni kolegiji” pa lahko sprejmejo kriterije za določitev prioritet glede na tveganost primera.

Na podlagi objave ZZZS in Navodila je mogoče ugotoviti, da je vrstni red v čakalni knjigi mogoče preskakovati zgolj zaradi “nujnosti”, “strokovno upravičene prednosti” oziroma “tveganosti primera”. Drugi razlogi za preskok čakalnih vrst ne pridejo v poštev.

Ko torej zasebni ponudniki oglašujejo hiter dostop do zdravnika, se to običajno nanaša zgolj na hiter dostop do zdravnikov zunaj mreže javnega zdravstva, vendar Komisija ob tem ugotavlja, da tudi to povzroči, da uporabniki zasebnih zavarovalniških storitev res prej pridejo do ustrezne zdravniške pomoči kot tisti, ki storitev teh zasebnikov ne uporabljajo, saj lahko do posameznih izvidov, na podlagi katerih se nadaljuje njihova zdravstvena obravnava, zunaj sistema javnega zdravstva in na podlagi posebnega plačila pridejo prej kot podobni pacienti v sistemu javnega zdravstva. To pomeni, da je s posebnim plačevanjem zasebnim ponudnikom res mogoče pridobiti na začetni hitrosti obravnave. Pacienti v sistemu javnega zdravstva morajo običajno čakati že na izvid, medtem, ko uporabnikom zasebnih zavarovalniških storitev to ni nujno potrebno. V času, ko prvi še vedno čakajo na izvid in torej stopnja nujnosti njihove obravnave sploh še ni znana, je ta znana za uporabnike zasebnih zavarovalniških storitev. Na podlagi znane nujnosti njihove obravnave so slednji potem uvrščeni na čakalne vrste v sistemu javnega zdravstva za pridobitev drugih potrebnih izvidov ali za začetek zdravljenja in tudi, če so tja uvrščeni povsem skladno z opisanimi navodili za vodenje čakalnih knjig, se ob tem lahko zgodi, da s tem preskočijo katerega od pacientov, za katerega nujnost obravnave sploh še ni znana, pa je objektivno potreben nujnejše obravnave. Z naraščanjem števila preskokov se vsem tistim, ki čakajo v čakalni vrsti, časovno odmika njihova storitev, lahko tudi za nedoločen čas. S tem pa je kršeno osnovno načelo, ki velja za čakalne vrste in ki dopušča odmike zgolj v primerih medicinsko indicirane nujnosti, to je načelo enakopravne obravnave vseh pacientov.

Da bi Komisija ugotovila, da kakšno ravnanje ustreza definiciji korupcije po ZPKor, mora ugotoviti dvoje: da je prišlo do kršitve dolžnega ravnanja, zaradi katerega je ali bo kdo pridobil kakšno korist. Seveda se postavlja vprašanje, kdo v opisanem primeru krši pravila, ki veljajo za čakalne vrste? Zasebni ponudniki, ki ponujajo hiter dostop do prvih pregledov, tega ne store, ker v zasebnem sektorju ni čakalnih vrst. Ko pa njihove stranke že razpolagajo z izvidi, ki kažejo na potrebo po obravnavi z določeno stopnjo nujnosti, je njihova uvrstitev na čakalne liste večinoma formalno skladna s pravili, čeprav objektivno pride do preskoka tudi pomoči bolj potrebnih pacientov, vendar tega zasebni ponudniki konkretno pač ne morejo vedeti.

En razlog za opisano preskakovanje čakalnih vrst je torej obstoj čakalnih vrst v sistemu javnega zdravstva sam po sebi, drugi pa neurejenost sistema, ki dopušča oglaševanje in izvajanje storitve “hitrega dostopa do zdravnikov”, ne eno in ne drugo pa ne more biti predmet obravnave Komisije.

V kolikor pa pri obravnavi pacientov v sistemu javnega zdravstva pride do preskokov čakalnih vrst iz razlogov, ki niso medicinsko indicirani kot nujni, pride do kršitve dolžnega ravnanja, ki ga določa zgoraj navedeno Navodilo izvajalcem za vodenje čakalne knjige v bolnišnični in izvenbolnišnični dejavnosti, s to kršitvijo pa pridobijo korist vse osebe, ki preskočijo obstoječe čakalne vrste. Nesporno dejstvo je, da dolžnosti glede vodenja čakalnih knjig, torej glede enakopravne obravnave vseh pacientov lahko kršijo samo tiste osebe v sistemu javnega zdravstva, ki so odgovorne za vodenje čakalnih knjig in za upoštevanje v njih določenih čakalnih vrst. Če te osebe kršijo svoje dolžnosti in omogočajo preskakovanje čakalnih vrst iz nedovoljenih razlogov, njihovo ravnanje ustreza definiciji korupcije iz tretje alineje 2. člena ZPKor.

S tem je načelno mnenje utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 63
Pomakni se na vrh