S poročanjem do zaupanja v institucije

Za nami so prve državnozborske volitve po tem, ko je Komisija za preprečevanje korupcije začela delati po novem Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Dobili smo 56 novih poslancev in 56 takšnih, ki ne bodo več sedeli v poslanskih klopeh. V kratkem bo potekel mandat tudi stari vladi, nastopila bo nova z novimi ljudmi na odgovornih funkcionarskih položajih. In z vsemi, starimi in novimi, se bomo v prihodnjem mesecu na določen način srečali na komisiji, saj morajo vsi na začetku in ob koncu svojega mandata poročati o premoženjskem stanju.

Nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev ni novost. Že od osamosvojitve naprej so ga opravljale različne institucije, saj so se zavedale, da je prav nadzor nad premoženjskim stanjem eden od temeljnih načinov ugotavljanja nezakonitega pridobivanja premoženja. Poleg možnosti preiskovanja izvora premoženja funkcionarjev ima tudi močno preventivno funkcijo, saj od funkcionarja zahteva, da premoženje prijavi takoj po nastopu mandata, ob morebitnih spremembah med njim in po prenehanju funkcije.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije na tem področju sicer prinaša nekatere novosti. Med drugim bo imela komisija prvič na voljo elektronski register premoženjskega stanja funkcionarjev, kar bo bistveno olajšalo učinkovitost našega dela in omogočilo hitrejše analiziranje sprememb v premoženjskem stanju funkcionarjev. Doslej so funkcionarji svoje premoženjsko stanje poročali na papirnem obrazcu, zaradi količine podatkov pa je bilo skoraj nemogoče izvajati kakovosten nadzor nad premoženjskim stanjem prav vseh zavezancev. Šele z digitalizacijo bo zakon dočakal svoj smisel tudi v praksi, saj le preglednost in urejenost podatkov komisiji omogočata kakovosten nadzor nad premoženjem funkcionarjev.

Na komisiji se zavedamo, da poročanje o premoženjskem stanju pomeni določeno obveznost za funkcionarja, ki mora sestaviti razmeroma podroben seznam svojih premičnin, nepremičnin in drugega premoženja. In tudi, ko je enkrat že sestavljen, ga mora ob morebitnih spremembah venomer dopolnjevati. A namen je jasen in plemenit: s preglednostjo povečati zaupanje državljanov do ustanov, ki jih funkcionarji zastopajo, ter javnosti dokazati, da služijo javnemu in ne zasebnemu interesu.

Sergeja Oštir

S poročanjem do zaupanja v institucije
Pomakni se na vrh