Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Ko vpliv korupcije na (pravno) državo ni več mit

Že vrabci na strehi čivkajo o negativnem vplivu korupcije na (pravno) državo. Utemeljeno? Seveda. Zakaj? Slovenija je od maja 2013 med drugim namreč bogatejša za doktorsko delo – raziskavo o vplivu korupcije na pravno državo v Republiki Sloveniji. Analitično delo – analiza in pregled raziskav, intervjuji s strokovno javnostjo (45) in analiza utemeljenih korupcijskih ravnanj v Sloveniji (167) – je pokazalo na velik vpliv tega izrazito negativnega pojava na Slovenijo, njene državljane in državljanke ter okolje – oziroma na načelo, da je Slovenija pravna država.

Glede na rezultate raziskave je največ korupcije – in s tem največ negativnega vpliva na (pravno) državo – na področju javnega sektorja (javne službe oziroma institucije), pri javnih naročilih (vodilno področje), v upravnih postopkih, v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov, pri postopkih razpolaganja s stvarnim premoženjem države in občin ter v zdravstvu in farmaciji. Pri tem se kot storilci koruptivnih ravnanj najpogosteje pojavljajo javni uslužbenci in funkcionarji, pri čemer je ugotoviti, da je za Slovenijo značilna tako majhna (t. i. cestna) kot tudi velika oziroma sistemska korupcija.

Pa je Slovenija torej sploh (še) pravna država? Formalnopravno seveda je, zaznavno, torej subjektivno, po mnenju ljudstva in stroke, pa ne. To, t. i. prehodno oziroma trenutno stanje pravne države pri nas predstavlja trenutno občutje ljudi, ko se srečujejo z državnim aparatom, ravnanji oziroma nastopi najvišjih funkcionarjev in tako dalje. Na primer za stranko, ki izgubi nek spor, pravna država ne deluje – in obratno, za funkcionarja, ki naj bi storil nekaj neetičnega, nezakonitega in za svoje dejanje ni obsojen, si ljudje mislijo – če lahko on, lahko tudi jaz … Pomembno pri vsem tem torej je, da ni vsaka država pravna država zgolj in le zato, ker ima v svoji strukturi pravo, ampak morajo njeni državljani in državni aparat to isto pravo sprejemati, ga potrjevati ter se mu, takšnemu kot je, podrejati in na tak način ne kršiti »pravil igre« – torej pravnih in ostalih družbenih norm.

Kršenje teh pravil pa je glede na ugotovitve raziskave žal v Sloveniji iz leta v leto pogostejša praksa. Ne samo to, pač pa je čedalje močnejši tudi signal, ki ga prejema družba, to je, da se korupcija v veliki meri splača, ali drugače – pričakovana korist je večja od koristi, ki bi jo dosegli, če bi svoj čas in sredstva uporabili za drugo (zakonito) dejavnost.

Kaj pa rešitve? Raziskovalno delo identificira slednje: striktna in dosledna implementacija predpisov, boljše in proaktivno delovanje institucij, ciljno izobraževanje kritičnih subjektov, osveščanje mladih, strožje sankcije ter avtomatizacija odkrivanja kršitev, vzpostavitev ustreznega nadzornega mehanizma nad zakonodajnim postopkom, določitev pogojev za kandidiranje na javne funkcije …

Prvi predpogoj, da opisano uresničimo v praksi, pa je sprememba v načinu razmišljanja – v luči prevzemanja odgovornosti in integritetnega ravnanja vsakega posameznika kot tudi organizacij javnega sektorja. Čaka nas torej še veliko dela.

Jure Škrbec, mag.

Celotno 26. številko KPK Vestnika si lahko preberete tukaj.

Ko vpliv korupcije na (pravno) državo ni več mit
Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar