Predlog NIJZ, da vzpostavi zakonito stanje, in priporočila za spremembe zakonodaje

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je po odločitvi Državne revizijske komisije o nezakonitosti izbranega postopka NIJZ za javno naročilo za klicne centre temu predlagala, da sproži postopke uveljavljanja ničnosti pogodb ali da z izvajalcema sklene sporazum o skrajšanju pogodb ter na ta način vzpostavi zakonito stanje. Ministrstvu za javno upravo pa je podala priporočila za spremembe zakonodaje o javnem naročanju za zagotovitev večje transparentnosti ter učinkovitejšega pravnega varstva.

Potem ko je Državna revizijska komisija (DKOM) ugodila zahtevku za revizijo javnega naročila za izvajanje storitve profesionalnih klicnih centrov za iskanje kontaktov epidemiološkega poizvedovanja SARS-CoV-2, je senat Komisije sprejel odločitev o nadaljnjih ukrepih v tej zadevi.

Komisija je sicer postopek ustavila, saj drugih kršitev iz svojih pristojnosti ni potrdila. Ker sta bili pogodbi že sklenjeni, DKOM v skladu z veljavno zakonodajo ni imela možnosti razveljaviti postopka. Zato je Komisija na podlagi sklepa DKOM Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) predlagala, da sproži postopke uveljavljanja ničnosti obeh pogodb (za klicni center in za IT podporo), ki sta bili sklenjeni po nezakonitem postopku, oziroma da po potrebi z izvajalcema sklene sporazum o skrajšanju trajanja pogodbe, na način, da bo vzpostavljeno zakonito stanje. 

Ne glede na razmere, ki v državi vladajo, je pri ravnanju z javnimi sredstvi treba ravnati v skladu z načeli javnonaročniške zakonodaje in visoko stopnjo transparentnosti. Z uveljavljanjem ničnosti se varuje javni interes in dosledno spoštovanje obvezujočih pravnih norm v pogodbenih razmerjih v povezavi z razpolaganjem z javnimi sredstvi.

Priporočila MJU za spremembo zakonodaje

Zaradi zaznanih korupcijskih tveganj je Komisija Ministrstvu za javno upravo podala priporočila za spremembe Zakona o javnem naročanju (predvsem v zvezi s postopkom pogajanj brez predhodne objave) in Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, s katerimi bi se zagotovila večja transparentnost ter učinkovitejše pravno varstvo za zagovornike javnega interesa in zainteresirane subjekte. 

Trenutna zakonska ureditev namreč ne omogoča učinkovitega pravnega varstva ne prvih ne drugih, saj lahko naročnik, ki javno naročilo zaradi skrajne nujnosti izvede po postopku pogajanj brez predhodne objave, z izbranim ponudnikom sklene pogodbo takoj, ko sprejme odločitev o oddaji javnega naročila, neizbrani kandidati in posledično zagovorniki javnega interesa pa so o oddaji naročila seznanjeni naknadno, ko se pogodba že izvaja, zato postopka ni mogoče več razveljaviti oziroma odpraviti kršitve. Prav manj transparentni postopki oddaje javnih naročil pa so bolj izpostavljeni korupcijskim tveganjem, kar Komisija tudi sicer ugotavlja pri svojem delu (primer 1primer 2).

Velik porast manj transparentnih postopkov iz razloga nujnosti

Pri tem so zaskrbljujoči podatki, ki kažejo, da je bil v letu 2020 postopek s pogajanji brez predhodne objave tretji najpogosteje uporabljeni postopek med javnimi naročili (takšnih postopkov je bilo 858, kar predstavlja 13-odstotni delež vseh javnih naročil). V primerjavi z letom 2019 se je delež teh postopkov povečal za 3,74 odstotne točke. Če pa primerjamo vrednost javnih naročil, ki so bila oddana po tem postopku v 2019 (229.120.750 evrov) in 2020 (512.329.183 evrov), ugotovimo, da se je obseg teh naročil (glede na vrednost) v letu 2020 več kot podvojil glede na leto 2019. 

Še večji porast pa je zaznati pri uporabi tega postopka iz razloga nujnosti in nepredvidljivosti postopka. V primerjavi z 38 takšnimi postopki v skupni vrednosti 10.709.287 evrov v letu 2019 je bilo lani takšnih postopkov 221, njihova skupna vrednost pa se je v primerjavi z letom prej povišala za 20-krat – znašala je 217.698.730 evrov.

Komisija se zaveda, da je porast mogoče pripisati nepričakovanemu izbruhu epidemije covid-19 v letu 2020. Vendar pa primeri, kot je primer klicnega centra NIJZ, kažejo, da se ta postopek nekritično uporablja tudi, ko zanj ni zakonskih razlogov. Ker postopek s pogajanji brez predhodne objave ni garant za gospodarno porabo javnih sredstev ter pomeni odstop od transparentnega javnega naročanja in ne zagotavlja konkurenčnosti ponudb, je Komisija v svoji preventivni vlogi zaradi zaznanih tveganj za nastanek korupcije predlagala navedene spremembe zakonodaje, ki jih v celoti objavljamo v priponki.

priporočila MJU_nov2021

Predlog NIJZ, da vzpostavi zakonito stanje, in priporočila za spremembe zakonodaje
Pomakni se na vrh