Ugotovitve nadzora nabave zaščitne opreme izbranih občin in bolnišnic: nezagotavljanje temeljnih načel javnega naročanja, pa tudi dobre prakse

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je zaključila nadzor nad postopki nabav zaščitne opreme izbranih 14 bolnišnic (vseh covidnih in naključno izbranih) in 23 občin (vseh mestnih in naključno izbranih), ki ga je izvedla na podlagi ugotovljenih korupcijskih tveganj v postopkih nabav zaščitne opreme na ravni države ter na podlagi prejetih vprašanj in prijav v povezavi s sumi kršitev omejitev poslovanja. Ugotovila je, da izbrane bolnišnice in občine pogosto niso zagotavljale temeljnih načel javnega naročanja. Nadzor je pokazal tudi dobro prakso javnih naročnikov.

Komisija je v prvem nadzoru, na podlagi ugotovitev katerega je novembra 2020 uvedla 21 preiskav, ugotovila, da so bili na splošno postopki nabav zaščitne opreme, potrebne pri spopadanju z epidemijo COVID-19, podvrženi povečanim korupcijskih tveganjem. Ugotovila je, da so se javna naročila na državni ravni oddajala po postopku pogajanj brez predhodne objave (46. č člen Zakona o javnem naročanju, v nadaljevanju ZJN-3), ki ne zagotavljajo najvišjega standarda transparentnosti in tudi ne omogočajo, da bi vsi potencialni ponudniki lahko sodelovali pri oddaji ponudbe. Dodatno je Komisija presodila, da je zaradi ločenosti postopkov v povezavi z nabavo zaščitne opreme občin in bolnišnic v RS, ki so postopke nabave zaščitne opreme vodile same, ter celovitosti zajema nabav zaščitne opreme v času spopadanja z epidemijo COVID-19 treba pregledati tudi njihove postopke in načine nabav zaščitne opreme.

V tem drugem nadzoru, ki se je nanašal na obdobje od 1. 3. 2020 do 1. 6. 2020, je Komisija preverjala transparentnost postopkov in načinov naročanja zaščitne opreme v izbranih 14 bolnišnicah in 23 izbranih občinah ter spoštovanje omejitev poslovanja v izbranih 23 občinah, ki so samostojno izvajale nabavo zaščitne opreme, potrebne pri spopadanju z epidemijo COVID-19. Ugotovila je, da so bolnišnice v želji po zagotovitvi pogojev za preživetje in preprečitev nastanka škode ob razglašeni epidemiji zaščitna sredstva nabavljale mimo postopkov javnega naročanja, na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 27. člena ZJN-3. Tako v primeru evidenčnih naročil, ki so jih uporabljale zlasti občine, kot v primeru urgentnih nabav blaga na podlagi 27. člena ZJN-3 niso bila zagotovljena temeljna načela javnega naročanja.

Pri obeh vrstah obravnavanih subjektov je Komisija ugotovila določena korupcijska tveganja in jim na podlagi tega izdala priporočila, ki jih obširneje navajamo v nadaljevanju oz. priloženem dokumentu.

Nabave bolnišnic na podlagi izjeme zakona

Javni zdravstveni zavodi so zaščitno opremo nabavljali na podlagi 8. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3, ki ob določenih pogojih v razmerah razglašene epidemije naročnikom omogoča, da dobavitelje blaga izberejo mimo postopkov javnega naročanja. Pri dveh javnih zdravstvenih zavodih je Komisija ugotovila, da sta presegla dovoljen obseg oddaje naročil po tej izjemi, zato je o sumu kršitve ZJN-3 seznanila Državno revizijsko komisijo (v nadaljevanju: DKOM).

Kršitve omejitev poslovanja v občinah

Občine glede na izsledke nadzora v izdanih naročilnicah ali sklenjenih pogodbah večkrat niso podrobneje opredelile tipa zaščitne opreme, predvsem zaradi odsotnosti predhodnih izkušenj z nabavo tovrstnega blaga. V dveh primerih manjših naročil je Komisija ugotovila sum kršitev omejitev poslovanja glede nabave zaščitne opreme in je uvedla ustrezne nadaljnje postopke (našteti v nadaljevanju).

Komisija je preverila tudi poročanje 674 funkcionarjev, ki so v preiskovanem obdobju funkcijo opravljali v eni od 23 občin, o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja v nadziranih občinah. Ugotovila je, da je 71 % funkcionarjev pravočasno in v celoti poročalo o subjektih, s katerimi so oni ali njihovi družinski člani povezani, kot to izhaja iz prvega odstavka 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V ugotovljenih primerih neporočanj so funkcionarji po seznanitvi občin s problematiko večinoma izpolnili svojo obveznost. V primerih, ko funkcionarji še niso izpolnili obveznosti, je Komisija uvedla prekrškovne postopke.

Dobra praksa javnih naročnikov

Nadzor je pokazal tudi dobro prakso javnih naročnikov: kar nekaj javnih naročnikov je vsebino protikorupcijske klavzule vključevalo tudi v naročilnice, čeprav glede na pogodbeno vrednost to ni bilo treba, kar je pohvalno. Pri najmanj enem javnem zdravstvenem zavodu pa je bilo ugotovljeno, da je povečane potrebe po zaščitni opremi objavljal na svoji spletni strani, čeprav je šlo za nabavo na podlagi izjeme iz 8. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3 in kot javni naročnik ni bil dolžan zagotavljali takšne ravni transparentnosti nabav.

Zaznana korupcijska tveganja in ukrepi Komisije

V okviru izvedenega nadzora nabave zaščitne opreme izbranih občin in bolnišnic je Komisija zaznala korupcijska tveganja v povezavi s transparentnostjo, sledljivostjo postopkov ter neenakopravno obravnavo ponudnikov, zaradi česar jim je izdala tudi priporočila.

Poleg navedenega je v naslednjih primerih ugotovila kršitve:

  • V okviru nadzora je Komisija podrobneje preučila oddajo 209 javnih naročil, pri čemer je nedoločno opredelitev predmeta javnega naročila ugotovila pri 28 naročilih v skupni vrednosti 1.407.403,00 EUR brez DDV. Komisija je nadzorovanim subjektom podala ustrezno priporočilo.
  • Ugotovljeno je bilo, da 14 naročilnic in ena pogodba v skupni vrednosti 1.846.886,80 EUR brez DDV niso vsebovale vsebine protikorupcijske klavzule, čeprav je vrednost posameznega naročila oziroma posamezne pogodbe presegala 10.000,00 EUR brez DDV. Komisija je nadzorovanim subjektom podala ustrezno priporočilo, hkrati pa so pooblaščene uradne osebe Komisije uvedle osem prekrškovnih postopkov zoper odgovorne in pravne osebe.
  • V 48 primerih v skupni vrednosti 4.544.462,23 EUR brez DDV naročnik pred sklenitvijo pogodb o nabavi zaščitne opreme od ponudnika ni pridobil izjave o njegovi lastniški strukturi. Komisija je nadzorovanim subjektom podala ustrezno priporočilo, hkrati pa so pooblaščene uradne osebe Komisije uvedle štiri prekrškovne postopke zoper odgovorne in pravne osebe.
  • Dva javna zdravstvena zavoda sta v nadzorovanem obdobju na podlagi izjeme iz 8. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3 izdala skupno najmanj 43 naročilnic za naročilo zaščitnih materialov v skupni vrednosti 3.238.999,03 EUR brez DDV, tri občine pa so v okviru evidenčnih postopkov izdale skupno najmanj 28 naročilnic in sklenile eno pogodbo za naročilo zaščitne opreme v skupni vrednosti 142.201,60 EUR brez DDV. V navedenih primerih so javni naročniki nakup blaga opravili brez izvedbe postopka javnega naročanja, določenega v prvem odstavku 39. člena ZJN-3. Komisija je nadzorovanim subjektom podala ustrezno priporočilo, hkrati pa je ugotovitve o sumu oddaje naročila brez izvedbe postopka javnega naročanja, določenega v prvem odstavku 39. člena ZJN-3, odstopila v pristojno obravnavo DKOM.
  • V 13 primerih je bilo ugotovljeno, da so zaščitna sredstva petim občinam in enemu javnemu zdravstvenemu zavodu dobavile pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki niso bili registrirani za opravljanje teh dejavnosti. Komisija je nadzorovanim subjektom podala ustrezno priporočilo, hkrati pa je ugotovitve o sumu opravljanja dela na črno odstopila v pristojno obravnavo Tržnemu inšpektoratu RS.
  • Pri dveh občinah je Komisija ugotovila, da sta izvedli predplačilo blaga, ne da bi od dobavitelja zahtevali ali pridobili garancijo za vrnitev predplačila. Komisija je nadzorovanim subjektom podala ustrezno priporočilo.
  • V enem primeru je bil ugotovljen sum kršitve dolžnega izogibanja nasprotju interesov, saj je občina evidenčno naročilo oddala dobavitelju, katerega zakoniti zastopnik je osebni znanec župana občine, oba pa sta bila podpisnika pogodbe o dobavi zaščitne opreme. Komisija je na lastno pobudo uvedla postopek predhodnega preizkusa zaradi suma kršitve določb o nasprotju interesov.
  • V dveh primerih je bil ugotovljen sum kršitev omejitev poslovanja glede nabave zaščitne opreme, v katerih je Komisija na lastno pobudo uvedla postopek predhodnega preizkusa.
  • V 61 primerih je Komisija zaznala poslovanje med občino in pravnim subjektom, za katerega so veljale omejitve poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK. V navedenih primerih bo Komisija v predhodnem preizkusu preverila, ali je šlo za absolutno prepoved poslovanja ali posle, kjer je pod določenimi pogoji sklenitev pogodbe dovoljena.

V okviru prekrškovnih pristojnosti so tako pooblaščene uradne osebe Komisije uvedle skupno 29 prekrškovnih postopkov, in sicer:

  • 17 prekrškovnih postopkov zoper funkcionarje zaradi suma neporočanja subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja iz 35. člena ZIntPK;
  • Osem (8) prekrškovnih postopkov zoper odgovorne in pravne osebe zaradi suma nevključitve protikorupcijske klavzule v vsebino naročilnic ali sklenjenih pogodb;
  • štiri (4) prekrškovne postopke zoper odgovorne in pravne osebe zaradi suma nepridobitve izjave o lastniški strukturi od izbranega ponudnika.

Poročilo nabav zaščitne opreme izbranih občin in javnih zdravstvenih zavodov

Ugotovitve nadzora nabave zaščitne opreme izbranih občin in bolnišnic: nezagotavljanje temeljnih načel javnega naročanja, pa tudi dobre prakse
Pomakni se na vrh