26. 11. 2013 je predsednik stranke DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec dejal, da Komisije za preprečevanje korupcije (dalje: komisija ali KPK) ni čutiti na zdravstvenem področju in da bodo svoje morali opraviti tako KPK kot policija in tožilstvo. Taka izjava je ne samo neresnična, ampak za politika, ki je sedel v več vladah, tudi nesprejemljivo sprenevedanje in prevračanje odgovornosti. Nadaljujte z branjem →

26. 11. 2013 je bila objavljena izjava Janeza Janše, predsednika SDS, in sicer: »Izvor o svojem premoženju sem letos dokazal na DURS. Enako bi storil pred KPK, če bi mi bilo v skladu z zakonom omogočeno.« Nadaljujte z branjem →

Kot je znano, je Komisija za preprečevanje korupcije (dalje: komisija) zaradi domnevnih kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju (dalje: ZIntPK) pred časom uvedla postopek preverjanja okoliščin v zvezi z dodeljevanjem javnih sredstev gospodarski družbi Emo-Orodjarna proizvodna družba, d.o.o. s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) v času ministra Stanka Stepišnika, ki je obenem solastnik omenjenega podjetja. Nadaljujte z branjem →

Komisija za preprečevanje korupcije (dalje: KPK) je pred meseci vzpostavila kontakt s prijaviteljem, ki ga ščiti kot prikritega prijavitelja (žvižgač oziroma t. i. whistleblower). Ker je prijavitelj podal informacije o zlorabi evropskih sredstev, iz česar so izhajali sumi storitve kaznivih dejanj, se je KPK povezala s policijo, ki je pričela z izvajanjem svojih pristojnosti odkrivanja kaznivih dejanj. V konkretnem primeru je hvalevreden in zgleden postopek policije, ki je ravnala tako, da identiteta prijavitelja ni bila razkrita. Nadaljujte z branjem →

Pred kratkim je vlada v Državni zbor vložila novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Glavna novost, ki jo prinaša predlog novele, je razširitev zavezancev za dostop do informacij javnega značaja na podjetja v lasti države in lokalnih skupnosti.   Nadaljujte z branjem →

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (dalje: komisija) smo s presenečenjem prebrali poziv Slovenske ljudske stranke (dalje: SLS), da naj komisija v primeru, da ne bo ugotovila kršitev glede podelitve subvencij podjetju, povezanem z ministrom Stankom Stepišnikom, zahteva ustrezno spremembo zakona. Prav poslanci SLS so bili namreč leta 2011 tisti, ki so pričeli postopek za mehčanje zakona, ki je uzakonil to, kar se dogaja danes.  Nadaljujte z branjem →

Komisija za preprečevanje korupcije (dalje: komisija) je danes v okviru nadzora premoženjskega stanja opravila razgovor z županom Mestne občine Koper (dalje: MOK) Borisom Popovičem. Vabljeni zavezanec se je razgovora udeležil in odgovarjal na vprašanja komisije. Razgovor je potekal korektno. Glede zadev, ki so ostale nepojasnjene, bo zavezancu posredovan pisni poziv z ustreznim časovnim rokom za podajo pojasnil. Nadaljujte z branjem →

Na Brdu pri Kranju se je končala zaključna konferenca evropskega protikorupcijskega projekta EACT, ki je potekala od 14. do 17. 10. 2013. Nadaljujte z branjem →

Na Brdu pri Kranju se je 15. 10. 2013  začel zaključni del trilateralnega mednarodnega protikorupcijskega projekta EACT, ki je v zadnjih treh letih združil znanje in praktične izkušnje pri preprečevanju korupcije štirih protikorupcijskih organov treh evropskih držav – Avstrije, Slovaške in Slovenije ter sodelujočih ekspertov iz protikorupcijskih institucij iz ostalih držav EU. Nadaljujte z branjem →

Po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije so ugotovitve poročila Transparency International (TI) o implementaciji OECD Konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju – tako globalne kot konkretne glede Slovenije – pričakovane in večinoma odraz realnega stanja, ki ga komisija zaznava tako v Sloveniji kot pri svojem sodelovanju v delovni skupini OECD zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev, stanje pa se od lanskega leta ni bistveno spremenilo.  Nadaljujte z branjem →