Osrednje novice

Pojasnilo Komisije za preprečevanje korupcije v zadevi vrnitve stroškov nekdanji namestnici predsednika komisije Almi Maruški Sedlar

Ljubljana, 27. marca 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) javnosti in medijem posreduje pojasnilo, vezano na nedavno odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je potrdilo prvostopenjsko sodbo v omenjeni zadevi. Slednje je tožbeni zahtevek komisije zavrnilo in ji posledično naložilo tudi plačilo stroškov, nastalih nekdanji namestnici predsednika komisije Almi Maruški Sedlar, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Alma Maruška Sedlar je kot namestnica predsednika komisije odšla na službeno pot v Pariz (OECD), ki je trajala od 8. do 17. oktobra 2014. V zvezi s tem ji je komisija izdala nalog za službeno potovanje.

Leta 2015 je bila na komisiji izvedena izredna notranja revizija finančnega poslovanja komisije v obdobju od 1. 4. do 31. 12. 2014, s strani Skupne notranje revizijske službe Generalnega sekretariata Vlade RS. V revizijskem poročilu je navedena služba zapisala, da je bilo s pregledom dokumentacije pri zgoraj omenjenem potnem nalogu ugotovljeno, da dokumentacije praktično ni ter da se ne razpolaga z nikakršnim dokazilom, da je Alma Maruška Sedlar dejansko izročila gotovinska sredstva javni uslužbenki komisije. V zvezi z navedenimi dejstvi je bilo v okviru opravljene izredne revizije komisiji priporočeno, glede na dejstvo, da se ne razpolaga z dokazili, da je udeleženka službenega potovanja Alma Maruška Sedlar dejansko izročila gotovinska sredstva javni uslužbenki komisije, da dolžnost vračila sredstev ostaja in mora Alma Maruška Sedlar izvršiti vračilo sredstev v višini 1.130,00 EUR. V okviru priporočila je bila komisija opozorjena še, da morajo zaposleni ob poslovanju z gotovino sami zagotavljati sledljivost transakcij in predvsem tudi samozaščitno zahtevati vsa potrdila o prenosih, prevzemih, hrambi itd. ter da ustrezno novelira interni akt o finančnem poslovanju. Revizijska služba je oktobra 2015 v zvezi z zadevo izdala še dodatek k revizijskemu poročilu, v katerem je podala mnenje, da tudi pri pregledu dodatno prejete dokumentacije, posredovane s strani Alme Maruške Sedlar, ugotavlja, da le-ta ni vsebovala dokazil, katera bi bistveno vplivala na spremembo prvotne revizorjeve ugotovitve.

Komisija je na podlagi ugotovitev opravljene izredne revizije v zvezi z vračilom stroškov decembra 2014 podala kazensko ovadbo zoper določeno javno uslužbenko, a jo je Okrožno državno tožilstvo marca 2016 zavrglo z obrazložitvijo, da čeprav Alma Maruška Sedlar trdi, da je denar izročila, to ne zadošča za trditev, da si je javna uslužbenka denar prilastila, saj ni prav nobenega drugega dokaza o tem, da je do tega res prišlo. Pri tem se je tožilstvo sklicevalo tudi na ugotovitev revizije poslovanja, opravljene pri komisiji, ki je ugotovila, da ni dokaza o tem, da bi javna uslužbenka denar prejela, razen izjave Alme Maruške Sedlar, in da zato dolžnost vračila sredstev ostaja.

V luči ugotovitev izvedene notranje revizije poslovanja pri komisiji in zavrženja kazenske ovadbe je komisija zaradi dejstva, da mora kot proračunski uporabnik z javnimi sredstvi ravnati skrbno in gospodarno, vložila tožbeni zahtevek za vračilo stroškov, saj te okoliščine še vedno niso bile razjasnjene, dolg pa ne poravnan. Končni epilog je zadeva dobila marca letos, ko je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi. Slednje je tožbeni zahtevek komisije zavrnilo in ji posledično naložilo tudi plačilo stroškov, nastalih nekdanji namestnici predsednika komisije Almi Maruški Sedlar, v znesku 1.254,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, saj je sprejelo dokazno oceno, da je bila gotovina komisiji oziroma njeni javni uslužbenki vrnjena.

Komisija sicer odločitev sodišča spoštuje in bo naloženo obveznost izvršila, a se pri tem sprašuje, kakšno utemeljitev ima lahko verjetnost, ki pomeni zgolj subjektivno prepričanje nekoga in ne temelji na dejstvih? V pravu veljajo določeni dokazni standardi, v okviru katerih je gotovost najvišja stopnja prepričanja o dejanskem stanju. Nižja stopnja prepričanja je verjetnost. Verjetnost kot dokazni standard v sebi nosi tudi dvom v resničnost in zato ne more biti utemeljena kot lastnost, značilnost utemeljenega: npr. utemeljenost izpovedbe stranke, priče.

V sodnem postopku materialna resnica pomeni skladnost subjektivno ugotovljenega z resničnim ali dejanskim stanjem v materialnem svetu. Pred odločitvijo mora sodišče ugotoviti dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje uporabiti materialno-pravne predpise. Povedano drugače: Sodišče mora dejansko stanje ugotoviti s čisto materialno resnico, to je z gotovostjo, kot najvišjo stopnjo prepričanja o dejanskem stanju. Komisija se zato sprašuje, ali je bila materialna resnica res tudi ugotovljena, saj dolg do države z gotovostjo še vedno ostaja. A kdo ga bo poravnal?

Del revizije, ki se nanaša na zadevo, in dodatek k njej ter obe sodbi v zadevi so dostopni v priloženih dokumentih.

1. Del revizijskega poročila v zadevi

2. Dodatek k reviziji

3. Sodba_1. st

4. Sodba_2. st

Podpis sporazuma o sodelovanju na področju preprečevanja korupcije

Ljubljana, 20. februarja 2019 – Danes sta se predsednik komisije Boris Štefanec in namestnik predsednika komisije dr. Igor Lamberger mudila na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer so Boris Štefanec, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar in glavni inšpektor Inšpektorata RS za notranje zadeve mag. Mitja Perko podpisali osveženi sporazum o sodelovanju na področju preprečevanja korupcije.

Nadaljujte z branjem

Mnenje in priporočilo glede nezdružljivosti funkcij ter članstva in dejavnosti poslancev DZ RS

Na podlagi prvega odstavka 11. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZIntPK) ter 51. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) je senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija), v sestavi Boris Štefanec, predsednik, dr. Igor Lamberger, namestnik predsednika, in mag. Uroš Novak, namestnik predsednika, sprejel naslednje  Nadaljujte z branjem

Erar v reviji Fraud Intelligence

V februarju 2019 je bil v ugledni reviji Fraud Intelligence objavljen članek o IT orodjih v boju zoper korupcijo, v katerem je opisana tudi spletna storitev Erar, ki jo je razvila Komisija za preprečevanje korupcije. V članku je navedeno, da omenjena storitev omogoča vpogled v transakcije javnih institucij in družb v lasti države ter občin, vsebuje pa tudi podatke o lobističnih stikih, darilih v javnem sektorju in davčnih dolžnikih, ki prejemajo javna sredstva. Posebne pozornosti sta v članku deležna seznam omejitev poslovanja in prikaz slabo ocenjenih vrednosti javnih naročil, pri katerih je bil odstotek napake med ocenjeno in končno vrednostjo večji od 100.

Članek navaja še, da se podatki, zajeti v aplikaciji Erar, ki jo je Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) označil kot nepogrešljivo orodje za povečanje transparentnosti porabe javnih sredstev, ažurirajo dnevno. sistem kot celota pa s svojo javno dostopnostjo zmanjšuje tveganje za razvoj sistemske korupcije v državi.

Obisk predstavnika evropske investicijske banke

Komisijo za preprečevanje korupcije je dne 6. 2. 2019 obiskal g. Bernard O’Donnell, vodja Oddelka za preiskovanje goljufij pri Evropski investicijski banki (EIB). S predsednikom komisije Borisom Štefanecem sta izmenjala izkušnje v zvezi s preiskovanjem sumov koruptivnih ravnanj pri velikih državnih projektih ter se dogovorila za nadaljnje sodelovanje med komisijo in EIB.

Indeks zaznave korupcije tudi letos v Sloveniji ne beleži sprememb

Ljubljana, 29. januarja 2019 – Nevladna organizacija Transparency International je danes objavila indeks zaznave korupcije za leto 2018 (CPI), ki odraža zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju na nacionalni ravni. Slovenija v zadnjih štirih letih ohranja svoj položaj na lestvici, saj je v letu 2018 osvojila 60 točk oziroma 36. mesto, kar pa še vedno pomeni, da je Slovenija precej pod evropskim povprečjem, ki znaša 65 točk. Komisija meni, da temu botruje neprimeren odziv oziroma pogosto celo odsotnost odziva odločevalcev, ko pristojni organi ugotovijo korupcijo. Za napredek na lestvici indeksa zaznave korupcije je po njenem mnenju potrebna tudi učinkovita zakonska ureditev področja preprečevanja korupcije v državi.

Nadaljujte z branjem