Osrednje novice

Zaradi ugotovljenih korupcijskih tveganj komisija podala priporočila Ministrstvu za zdravje

Ljubljana, 4. december 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije je Ministrstvu za zdravje izdala priporočila v zvezi z zaznanimi korupcijskimi tveganji pri izvajanju javnih naročil gradenj, Računskemu sodišču RS pa je podala pobudo za umestitev revizije učinkovitosti in smotrnosti porabe javnih sredstev v zvezi z izvajanjem javnih naročil gradenj v okviru konkretnega naročnika.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je na podlagi prejetih prijav v zvezi z javnimi naročili na zdravstvenem področju zaznala določena korupcijska tveganja v postopkih izvajanja javnih naročil v zdravstvu, zlasti v zvezi z javnimi naročili gradenj.

Komisija je v zvezi z določanjem kategorij objektov, ki se določajo v postopkih javnih naročil gradenj v okviru določanja referenčnih pogojev, ugotovila, da je izbira kategorije objektov v pristojnosti strokovne komisije, ki je oblikovana za vodenje posameznega javnega naročila. Pri tem pa na podlagi zbranih podatkov ne obstaja interni akt, kjer bi bile zapisane smernice, ki bi zavezovale strokovne komisije ob izbiri kategorije objektov. Zato je komisija Ministrstvu za zdravje izdala priporočila, da ministrstvo že izoblikovane kriterije glede izbire kategorije objektov zapiše v obliki internega akta, in da hkrati na podlagi analize že zaključenih postopkov oceni, ali bi bilo mogoče k že oblikovanim kriterijem določiti še dodatne kriterije, ki bi jih strokovne komisije morale upoštevati pri določanju referenčnih kriterijev glede kategorije objektov, saj bi bila na ta način zagotovljena večja transparentnost postopka in tudi odpravljena morebitna korupcijska tveganja.

V zvezi z danimi zavarovanji v postopkih javnih naročil gradenj, ki se vodijo v okviru Ministrstva za zdravje, je komisija ugotovila, da ni vnaprej določenega postopka in kriterijev, kdaj določeno zavarovanje šteti kot ustrezno in na kakšen način preveriti kvaliteto izdanega zavarovanja. Zato je Ministrstvu za zdravje izdala priporočilo, da sprejme ustrezen interni akt, ki bo določal postopek preverjanja kvalitete zavarovanja in kriterije, kdaj zavarovanje ni ustrezno. S sprejemom ustreznega internega akta v zvezi s preverjanjem kvalitete danih zavarovanj se bo zagotovilo upoštevanje gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev, hkrati pa bo to pripomoglo tudi k večji transparentnosti postopka in bo odpravilo morebitna korupcijska tveganja.

Komisija je na podlagi očitkov iz podanih prijav in na podlagi zbranih podatkov tudi ugotovila, da v predhodnih postopkih, ki so podlaga za izpeljavo javnih naročil gradenj v okviru Ministrstva za zdravje, v postopkih javnih naročil gradenj v okviru Ministrstva za zdravje in nato pri sami izvedbi javnih naročil na strani izbranega ponudnika nastopajo iste osebe. Nastopanje oseb tako v fazi izpeljave javnega naročanja in nato v fazi izvedbe javnega naročila je urejeno v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), vendar pa tovrstno nastopanje oseb v različnih fazah postopka že samo po sebi vzbuja določena korupcijska tveganja, tako da so se Ministrstvu za zdravje izdala priporočila, da dosledno upošteva 65. in 91. člen ZJN-3.

Na podlagi podanih očitkov, da pri javnih naročilih, ki se izvajajo v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, prihaja do sklenitve več aneksov in višanja dejanske cene javnih naročil, je komisija ugotovila, da samo sklepanje aneksov ne predstavlja kršitve, saj že ZJN-3 v določenih primerih ureja sklepanje aneksov kot dovoljeno. Vendar pa prepogosto sklepanje aneksov vzbuja korupcijska tveganja, prav tako pa lahko predstavlja nezakonito in nesmotrno porabo proračunskih sredstev. Tudi samo podaljševanje terminskih planov samo po sebi še ne pomeni kršitve, saj ima naročnik v primeru, da do podaljšanja pride neutemeljeno, možnost uveljavljanja zavarovanja oziroma lahko terminske roke izvajalcu podaljša v primeru, da je do podaljšanja prišlo zaradi utemeljenih razlogov, v primeru, da so podaljšanja pogosta in niso ustrezno utemeljena, pa le-ta nedvomno predstavljajo korupcijsko tveganje.

Ker gre v konkretnem primeru zaznanih korupcijskih tveganj glede pogostih sklepanj aneksov, s katerimi se povišuje dejanska cena izvedbe in podaljšujejo roki za izvedbo, za presojo zakonitosti in smotrnosti porabe javnih sredstev, je komisija Računskemu sodišču Republike Slovenije izdala priporočilo, da se v letni plan dela uvrsti revizijo učinkovitosti in smotrnosti porabe javnih sredstev v zvezi z izvajanjem javnih naročil gradenj v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki jih ta izvaja samostojno oziroma skupaj z Ministrstvom za zdravje.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Komisija sodelovala na Mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah

Ljubljana, 22. November 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije je ta teden sodelovala na Mednarodnem tednu ozaveščanja o prevarah, ki je potekal pod okriljem največje svetovne organizacije za boj proti finančnim prevaram, ACFE (Združenje preizkušenih preiskovalcev prevar).

Sodelavci komisije so sodelovali na številnih dogodkih in spregovorili o pomenu preventivnega delovanja na področju boja proti korupciji, o mednarodni percepciji korupcije v Sloveniji, o pomenu ozaveščanja in prijavljanja nepravilnosti ter o problematiki korupcije v sistemu javnega naročanja v zdravstvu.

Družba Deloitte je v okviru mednarodnega tedna organizirala tekmovanje za najboljši video na temo korupcije. V nadaljevanju objavljamo zmagovalni video, katerega avtorji so študenti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Eva Strmole, Špela Rojht, Nejc Jarm in Jure Klenovšek.

Sivo polje nenadzorovanega lobiranja ostaja izrazito veliko

Ljubljana, 18. november 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije v poročilu o delu na področju lobiranja za leto 2018 ugotavlja, da zakonske določbe o lobiranju v praksi tudi po osmih letih od uveljavitve zakonodajnega okvira še vedno niso zaživele v zadostni meri. Tako »sivo polje« nenadzorovanega lobiranja ostaja izrazito veliko.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je v letu 2018 prejela 1276 zapisov o lobističnih stikih, iz katerih izhaja skupaj 4353 lobističnih stikov. Število zapisov se je glede na predhodno leto nekoliko zmanjšalo (komisija je leta 2017 prejela 1379 zapisov), število prijavljenih stikov pa precej povečalo (leta 2017 jih je bilo 3061).

A komisija je v kar 1971 primerih naknadno ugotovila, da ne gre za lobiranje, kot ga opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Lobiranci so torej poročali komisiji, kljub temu da tega niso bili dolžni storiti. Komisija tako ugotavlja, da lobiranci na eni strani poročajo o stikih, ko ne gre za lobiranje – na primer o stikih z drugimi funkcionarji ali javnimi uslužbenci (stikih v razmerju javni sektor – javni sektor). Hkrati pa zaznava, da javni uslužbenci in funkcionarji določenih stikov, ki imajo vse znake lobističnih stikov, ne dojemajo kot lobiranje in o njih ne poročajo. Tako glede na število postopkov sprejemanja zakonodaje v letu 2018 komisija ocenjuje, da število prejetih zapisov o lobističnih stikih ne odraža dejanskega stanja. Le v enem odstotku lobističnih stikov, ki so izpolnjevali vse elemente lobiranja, so lobirali registrirani lobisti, kar pomeni, da je poklic lobista v Sloveniji še vedno nerazvit.

Posebej zaskrbljujoče je še vedno lobiranje na lokalni ravni. V letu 2018 je komisija prejela le tri zapise o lobističnem stiku ene občine (v letu 2017 je prav tako poročala zgolj ena občina), kar ob upoštevanju dejstva, da organi lokalne samouprave odločajo o vrsti zadev, ki so še kako izpostavljene različnim vplivom in poskusom uveljavljanja posamičnih socialnih, ekonomskih, finančnih in drugih interesov na nejaven način, prej kaže na nepoznavanje ali celo ignoranco zakonskih obveznosti kot na odsotnost lobističnih stikov na lokalni ravni. Nerazumno nizko je tudi poročanje o lobističnih stikih s strani določenih ministrstev in drugih nosilcev javnih pooblastil. Komisija je z namenom ozaveščanja kar se da širokega kroga potencialnih lobirancev tudi lani izvedla več usposabljan, med drugim tudi na lokalni ravni, a udeležba na teh je bila vse prej kot zadovoljiva.

Komisija na podlagi prijav ali novinarskih vprašanj vedno preveri oziroma obravnava sume lobističnih stikov, ki niso bili prijavljeni oziroma o katerih lobiranci niso poročali. V kolikor so podani znaki prekrškov iz kazenskih določb ZIntPK, lahko komisija izreče prekrškovne in upravne sankcije. Lani je izrekla šest opozoril lobistom oziroma lobirancem ter vodila 16 prekrškovnih zadev. Komisija si bo tudi v prihodnje prizadevala za krepitev transparentnosti lobiranja, dvig ravni ozaveščenosti na področju lobiranja ter učinkovito uveljavljanje in spremljanje izvajanja določb ZIntPK, ki se nanašajo na lobiranje.

Poročilo o delu na področju lobiranja za leto 2018 je dostopno v priponki.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Lobiranje_poročilo_2018

Študijski obisk Agencije za boj proti korupciji Republike Srbije

Ljubljana, 15. november 2019 – Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je dne 14. novembra 2019 obiskala delegacija Agencije za boj proti korupciji Republike Srbije.

Študijski obisk je bil organiziran v okviru programa Misije OVSE v Republiki Srbiji in je potekal na temo regulacije lobiranja. Gostje so se srečali s predsednikom komisije Borisom Štefanecem in obema namestnikoma Urošem Novakom in Simonom Savskim ter se seznanili s slovenskimi predpisi na področju lobiranja, ureditvijo registra lobistov in javnega objavljanja lobističnih stikov ter praktičnim delom komisije na tem področju.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Za imenovanje funkcionarjev Banke Slovenije nujni jasni pogoji, merila in kriteriji

Ljubljana, 14. november 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije je Ministrstvu za finance poslala priporočila za dopolnitev določb Zakona o Banki Slovenije, s katerimi bi natančno določili pogoje, merila in kriterije za imenovanje kandidatov za guvernerja in viceguvernerjev Banke Slovenije.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je v okviru postopka suma kršitve dolžnega ravnanja funkcionarja Banke Slovenije (ki še ni končan) preučila tudi zakonsko podlago za imenovanje guvernerja in viceguvernerjev Banke Slovenije. V zvezi s tem je komisija v okviru svojih pristojnosti zahtevala in pridobila pojasnila, med drugim tudi od Urada predsednika Republike Slovenije.

Komisija je ugotovila, da Zakon o banki Slovenije (ZBS-1) ne določa nobenih posebnih pogojev ali kriterijev, ki bi jih morali kandidati za guvernerja ali viceguvernerja ob imenovanju izpolnjevati, oziroma meril, ki bi se jih pri izbiri predlaganih kandidatov upoštevalo. Kriterijev ne vsebuje niti noben zapis, interni akt ali kakršenkoli drug dokument.

Član Sveta Banke Slovenije (torej guverner in viceguvernerji) je v skladu s 4. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije funkcionar in uradna oseba. Zato komisija kot nesprejemljivo izpostavlja dejstvo, da za izbiro kandidatov za zasedbo takšnih funkcij v javnem sektorju ne obstajajo nikakršni pogoji, kriteriji in merila. Postopki imenovanj ali razrešitev funkcionarjev, ki so (ne)urejeni na način, kot ga opredeljuje ZBS-1, niso v skladu z najvišjo stopnjo transparentnosti in sledljivosti, kot bi se v takšnih postopkih pričakovalo, hkrati pa ne omogočajo odpravljanja korupcijskih tveganj političnega in drugega interesnega vplivanja na imenovanja ali razrešitve članov Sveta Banke Slovenije.

Nesprejemljivo je tudi dejstvo, da je član Sveta Banke Slovenije v skladu z določbami 39. člena ZBS-1 razrešen, če se v predpisanem postopku ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njegovih dolžnosti, ali je zagrešil hujšo kršitev, s tem da pogojev zakon ne določa niti ob imenovanju kandidata, niti jih izrecno ne opredeljuje za razrešitev samo, kar ustvarja korupcijska tveganja netransparentnosti, nesledljivosti ter posledično tveganja kršitve etike in integritete v postopkih imenovanj in razrešitev članov Sveta Banke Slovenije.

Komisija je zato na podlagi 12. člena ZIntPK pristojnemu ministrstvu priporočila, naj ZBS-1 dopolni z natančno določitvijo pogojev, meril in kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za guvernerja in viceguvernerje Banke Slovenije ter opredelitvijo razlogov v primeru razrešitve navedenih oseb, s priporočili pa je seznanila tudi Urad predsednika RS, Državni zbor RS ter Banko Slovenije.

V priponki je dostopen dopis, ki ga je komisija posredovala ministrstvu.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

MF_Banka Slovenije

Komisija se zavzema za nov Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije

Ljubljana, 13. november 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije je danes sodelovala na javni predstavitvi mnenj o noveli Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-C). Predsednik komisije Boris Štefanec je poudaril, da predlagana novela ne rešuje nekaterih bistvenih dilem, povezanih z bojem proti korupciji, zato je nujen nov zakon.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) obžaluje, da priprava sprememb ZIntPK poteka že več kot pet let in da je tudi danes v postopku novela zakona, ki ne odgovarja na nekatera bistvena vprašanja, ki bi jih moral zakon urediti. Komisija se že ves čas postopka zavzema za pripravo novega zakona, da je glede na obseg predlaganih sprememb potreben nov zakon, pa potrjujejo tudi mnenja Zakonodajno-pravne službe DZ in Službe vlade RS za zakonodajo.

Predsednik komisije Boris Štefanec je na današnji javni predstavitvi mnenj k ZIntPK-C izpostavil nekatera ključna vprašanja, ki jih novela zakona ne naslavlja ali jih ureja neustrezno. Med drugim je izpostavil vprašanje vodenja postopkov pred komisijo, ki jih komisija glede na sodno prakso, izoblikovano v zadnjih letih, vodi v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. V noveli bi bilo nujno podrobneje urediti ta postopek pred komisijo, a pripravljavec ZIntPK-C po mnenju komisije v noveli ni našel ustreznih rešitev.

Novela ZIntPK-C, ki je v postopku, se ne loteva niti področja nezdružljivosti opravljanja funkcije z drugimi funkcijami ali dejavnostmi, čeprav se je pred meseci izkazalo, da je to področje neustrezno urejeno. Prav tako se ne ukvarja z vprašanjem zaščite prijaviteljev, čeprav je že bila sprejeta Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavljajo kršitve prava Unije, v skladu s katero bo treba uskladiti našo zakonodajo.

Neustrezne z vidika zagotavljanja javnega nadzora pa so za komisijo tudi rešitve, ki jih novela predlaga v zvezi z javno objavo premoženjskega stanja zavezancev. Komisija se ves čas zavzema, da bi zakonodaja omogočala javno objavo podatkov o prijavi premoženjskega stanja, in ne zgolj o spremembah premoženjskega stanja, kot določa trenutni zakon in kot predvideva tudi novela. Trenutna (in če bo novela sprejeta tudi nova) zakonodaja javne objave ne omogoča, s čimer so standardi nadzora bistveno manjši, kot bi jih želeli.

V priponki je dostopen dopis, ki ga je komisija posredovala Odboru za pravosodje Državnega zbora RS.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Javna_pred_ZIntPK-C_nov__2019

Prikaz nasprotnih dejstev v zvezi postopkom pri Zagovorniku načela enakosti

Ljubljana, 12. november 2019 – V Dnevniku in na spletni strani www.dnevnik.si je bil 12. 11. 2019 objavljen članek, v katerem novinar navaja, da je predsednik komisije Štefanec sprožil postopek za dostop do informacij javnega značaja, »da bi se dokopal do gradiva, s pomočjo katerega bi lahko ugotovil, kdo vse iz KPK in na kakšen način je sodeloval z Zagovornikom načela enakosti.« Navedba ne drži, zato za zagotovitev celovitega obveščanja javnosti komisija objavlja naslednja pojasnila.

Komisija je Zagovorniku načela enakosti posredovala vso zahtevano dokumentacijo, povezano s konkretnim javnim natečajem. Ker se komisija z mnenjem, ki ga je izdal Zagovornik načela enakosti, ne strinja, je zaprosila za vpogled v celoten spis. V kolikor vpogled v spis ne bi bil mogoč, je Zagovornika načela enakosti obvestila, naj prošnjo šteje kot vlogo za dostop do informacij javnega značaja. Z vpogledom v spis komisija želi ugotoviti, na kakšni podlagi je bilo sprejeto mnenje Zagovornika ter tudi kakšni so razlogi, da je postopek pri omenjenem organu potekal vse od leta 2014. Razlog, da se je komisija odločila za vpogled v spis, je tudi v tem, da zoper mnenje Zagovornika načela enakosti ni mogoče vložiti pravnega sredstva oziroma ga izpodbijati po pravni poti.

Komisija poudarja, da z zaprosilom za vpogled v spis nikakor ne išče žvižgača, saj je učinkovita zaščita prijaviteljev (žvižgačev) eden od temeljev delovanja komisije in eden od ključnih ciljev vizije trenutnega senata komisije. Pri tem dodajamo, da je bila komisija že tekom postopka pred Zagovornikom načela enakosti seznanjena, kdo je prijavitelj, prav tako je bila iz dokumentov, ki jih je zagovornik posredoval komisiji, seznanjena, kdo vse je sodeloval v postopku pred Zagovornikom, zato komisija zavrača navedbe v članku, da se z vpogledom v spis išče žvižgača ali kakršno koli drugo za sodelujoče v postopku obremenjujoče dokazno gradivo.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Poziv in priporočila komisije Vladi in SDH v zvezi s kadrovanji članov nadzornih svetov

Ljubljana, 12. november 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije je Vladi RS in Slovenskemu državnemu holdingu izdala priporočila v zvezi z zagotavljanjem transparentnosti v okviru postopkov imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb s kapitalsko naložbo države.

Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je pri obravnavi prejete prijave v zvezi s postopkom odpoklica in imenovanja članov nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, ki je v lasti Republike Slovenije, zaznala korupcijska tveganja in tveganja za kršitev etike in integritete v zvezi z razreševanjem in imenovanjem članov nadzornih svetov v družbah pod prevladujočim vplivom države oziroma pod izključnim lastništvom države.

V zvezi z zaznanimi korupcijskimi tveganji je komisija Vlado RS in Slovenski državni holding, d. d., ki v imenu Republike Slovenije izvršujeta lastniške pravice, konec oktobra pozvala, naj dosledno upoštevata sistemsko načelno mnenje komisije št. 06210-201/2014-30 z dne 16. 9. 2014, poleg tega pa jima je komisija priporočila, da za zagotovitev načela transparentnosti upravljanja z državnim premoženjem svoje odločitve, ki jih sprejmeta v okviru postopkov imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb s kapitalsko naložbo države, pisno obrazložita. Zgolj na tak način bodo lahko odpravljena morebitna korupcijska tveganja ter tveganja kršitve etike in integritete in omogočen morebiten nadzor s strani državnih organov.

V sistemskem načelnem mnenju št. 06210-201/2014-30 je bilo ugotovljeno, da je potrebno v vseh postopkih imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države povečati transparentnost v vseh fazah postopka. V obrazložitvi načelnega mnenja je izrecno zapisano, da je z vidika odgovornosti, ki jo imajo upravljavci, ter omejevanja tveganj korupcije, nasprotja interesov in drugih institutov Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ravnanje upravljavcev, ko ti odpoklic utemeljijo s splošno zakonsko dikcijo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), da je »odločitev prepuščena delničarjem«, nezadostno in neprimerno. Nadalje je v obrazložitvi načelnega mnenje zapisano, da je komisija mnenja, da morajo odločevalci in upravljavci javnega premoženja, svoje odločitve utemeljiti ter s tem vnaprej izključiti kakršne koli sume nedovoljenih in neetičnih ravnanj.

ZGD-1 ne vsebuje izrecnih določb, ki bi zahtevale utemeljitev odpoklica nadzornikov, vendar pa to še ne pomeni, da lastniku oziroma delničarju, ki ga je možno identificirati in bi zahteval razrešitev nadzornega sveta, v primeru izvedbe nadzora oziroma prejema zahteve za podajo podatkov s strani državnih organov, ne bi bilo potrebno navesti razloga za svoj predlog. Pri odpoklicu nadzornikov pred potekom njihovega mandata nedvomno gre za odločitev, za katero mora organ oziroma družba, ki zastopa Republiko Slovenijo kot lastnico, imeti tehtne razloge, saj bi razrešitve brez kakršnihkoli razlogov nedvomno pomenila zlorabo pravic, ki so dodeljeni organu ali družbi kot upravljavcu državnega premoženja.

Ker gre v postopkih imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države oziroma celo pod izključnim lastništvom države za zastopanje Republike Slovenije in posredno za upravljanje s premoženjem Republike Slovenije, je potrebno vsakršno odločitev, ki se sprejme z izvedbo skupščine, ustrezno utemeljiti. Utemeljitev je še zlasti nujna za vse odločitve, ki ne predstavljajo »rednih odločitev« v okviru skupščine, kamor nedvomno sodi tudi odločitev o odpoklicu nadzornega sveta pred potekom mandatne dobe. V primerih, ko upravljavec predhodno poda razrešnico nadzornemu svetu (drugi odstavek 294. člena ZGD-1), gre namreč za odstop od zastavljene politike upravljanja družbe oziroma za spremembo politike upravljanja družbe, tako da bi bila obrazložitev tovrstne odločitve skladna tudi s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD; http://www.bicg.eu/wp-content/uploads/2017/07/OECD-2015.pdf).

V smernicah OECD je tudi določeno, da mora država upravljati družbe pod prevladujočim vplivom države v korist državljanov. To nedvomno pomeni, da mora biti zagotovljena višja stopnja transparentnosti, in posledično zagotovljeno, da mora biti vsaj državnim organom v okviru vodenja postopkov ugotavljanja morebitnih kršitev omogočeno, da na podlagi pisnih obrazložitev presodijo, ali so bile odločitve sprejete v korist državljanom in skladno z zakonskimi normami oziroma ali so bila pooblastila morebiti zlorabljena za dosego kakšnega nedovoljenega cilja.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Odgovor komisije na očitek o diskriminaciji v postopku zaposlitve

Ljubljana , 11. november 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) objavlja odziv na poročanje medijev o mnenju Zagovornika načela enakosti v zvezi z javnim natečajem, ki ga je komisija izvedla v letu 2014. 

Komisija je Zagovorniku načela enakosti v okviru postopka podala obsežna in podrobna pojasnila ter predložila dokumentacijo, ki potrjuje njene navedbe. Žal pa ta pojasnila in dokumentacija v postopku pred Zagovornikom načela enakosti niso bila upoštevana.

Komisija poudarja, da postopke o zaposlitvi vodi v skladu s predpisi in transparentno. Na javni natečaj se lahko prijavi vsakdo, ki izpolnjuje natečajne pogoje, kar pa ne pomeni, da mora biti tudi izbran. Na javnem natečaju, ki je bil predmet postopka pred Zagovornikom načela enakosti, ni bil izbran nobeden od prijavljenih kandidatov. Predsednik komisije ima namreč kot predstojnik organa diskrecijsko pravico, da se odloči, kateri od kandidatov bo zasedel prosto delovno mesto, ali pa sprejme odločitev o tem, da z nobenim od kandidatov ne bo sklenil pogodbe o zaposlitvi. Že Vrhovno sodišče RS je v zadevi pod opr. št. I Up 11/2017 zavzelo stališče, da neuspel javni natečaj in z njim povezano obvestilo nimata nobenega vpliva na pravni položaj prijavljenih kandidatov, zato se komisija ne more strinjati z mnenjem Zagovornika načela enakosti, da je v konkretnem primeru ravnala diskriminatorno.

Komisija je Zagovorniku načela enakosti v svojih odgovorih pojasnila, da je pri sprejemu svoje odločitve upoštevala več dejavnikov, med drugim dolgotrajnost postopka konkretnega javnega natečaja in večkratne menjave članov natečajne komisije, zaradi katerih je bil podan dvom v enotnost kriterijev ocenjevanja posameznih kandidatov in s tem njihov položaj enakopravne obravnave. Glede na vse navedene okoliščine je bila sprejeta odločitev, da se javni natečaj zaključi brez izbire kandidata, kakršnakoli morebitna osebna okoliščina katerega od kandidatov za zasedbo prostega delovnega mesta pa na navedeno končno odločitev ni vplivala.