Lobiranje

Lobiranje imenujemo izvajanje vplivanja, ko poskuša posameznik (lobist) vplivati na odločitev odločevalcev (lobirancev), ki so aktivni na področju oblikovanja in sprejemanja zakonodaje, splošnih aktov ter javnih politik, to pa počne nejavno in v interesu neke interesne organizacije.

”Lobiranje” po Zakonu o integriteti in preprečevanju orupcije (ZIntPK) je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov in uprav lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah, razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev (14. točka 4. člena ZIntPK).

ZIntPK omejuje definicijo lobiranja s tem, da odločevalce (lobirance) omeji le na državne organe, organe in uprave lokalnih skupnosti, Banko Slovenije in nosilce javnih pooblastil, odločitve pa samo na tiste, ki se nanašajo na sprejemanje predpisov in drugih splošnih aktov ter druge zadeve, ki niso predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov javnih naročil ter drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov. ZIntPK uvršča v izvajanje vpliva prav vsak nejaven stik lobista z lobiranci.

Takšno vplivanje je legitimno, mora pa biti zakonsko regulirano in transparentno.

Za zakonito lobiranje, kot ga določa ZIntPK, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

  • nejaven stik med lobirancem in lobistom oziroma predstavnikom interesne organizacije,
  • namen vplivanja na odločanje znotraj javnega sektorja (pri tem se javni sektor za namene lobiranja nanaša zgolj na državne organe, Banko Slovenije, organe in uprave lokalnih skupnosti ter nosilce javnih pooblastil) v zadevah javnega pomena in
  • vplivanje oziroma lobiranje se izvaja v interesu, imenu ali na račun določene interesne organizacije.

Lobiranje v skladu z ZIntPK je legitimna dejavnost, preko katere interesne organizacije na formalen in pregleden (transparenten) način dostopajo do formalnih centrov odločanja o zadevah javnega pomena.

Lobiranje pa ni dopustno v:

  • sodnih postopkih,
  • upravnih postopkih,
  • postopkih javnih naročil in
  • drugih postopkih, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov (zaposlitveni, disciplinski …).

V zgoraj navedenih postopkih gre za pravno regulirane postopke, ki določajo specifične procesne pravice strank v posameznem postopku, zato vplivanje na odločevalce in njihove odločitve v teh postopkih ni dopustno oziroma ni dovoljeno, lahko pa gre pri tem celo za nezakonita ravnanja.

Podrobneje je lobiranje predstavljeno v Sistemskem pojasnilu o lobiranju spodaj v zavihku pojasnila

Prekrški

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) lahko za kršitve na področju lobiranja izreka sankcije lobistom, lobirancem in organom, pri katerih ZIntPK dopušča lobiranje, kot tudi interesnim organizacijam:

  • sankcije za kršitve lobista določata 74. člen (upravne sankcije) in 77. člen (prekrškovna sankcija) ZIntPK,
  • sankcije za lobiranca določa 77. člen ZIntPK (prekrškovne sankcije),
  • sankcije za subjekt javnega in zasebnega sektorja določa 78. člen ZIntPK (prekrškovne sankcije),
  • sankcije za interesno organizacijo (prekrškovne sankcije) določa 79. člen ZIntPK.

Komisija kot prekrškovni organ po pooblaščeni uradni osebi na podlagi zakona, ki ureja prekrške, v primeru suma kršitve določb o lobiranju, ki so v ZIntPK določene za prekršek, uvede prekrškovni postopek in odloči o prekršku oziroma izreka sankcije skladno s 77. (prekrški fizičnih oseb), 78. (prekrški pravnih oseb) in 79. (prekršek interesne organizacije) členom ZIntPK.

Zakonske določbe

13. – 16. točka 4. člena (pomen izrazov/osnovne definicije), 56. – 74. člen ZIntPK (poglavje o lobiranju)

Komisija je na seji dne 11. 2. 2021 sprejela Sistemsko pojasnilo o lobiranju.

Sistemsko pojasnilo o lobiranju

Za namene izvajanja nadzora nad lobiranjem in krepitve transparentnosti vplivov na odločanje v javnem sektorju vodi Komisija evidenco lobističnih stikov, ki je javno dostopna.

Od 1. januarja 2018 naprej so zapisi lobirancev o stikih z lobisti ažurno objavljeni v aplikaciji Erar. Do leta 2018 pa je Komisija v okviru projekta Transparentnost objavljala tedensko osvežene sezname poročanih lobističnih stikov, ki so dostopni spodaj.

Obveznost poročanja velja za vse lobistične stike, ki so lahko izraženi v kateri koli obliki komuniciranja med posamezniki (osebno, pisno, po telefonu, po elektronski poti ali drugih komunikacijskih sredstvih in kanalih).

Lobistični stiki 2017
Lobistični stiki 2016
Lobistični stiki 2015
Lobistični stiki 2014

Nekatera vprašanja v zvezi z lobiranjem in drugimi instituti, ki se razprostirajo od precej splošnih do zelo konkretnih, lahko najdete na tej povezavi. Nabor vprašanj in odgovorov bomo sproti dopolnjevali.

Za morebitna dodatna vprašanja in pojasnila smo dosegljivi na telefonski številki 01/400-5710 in na elektronskem naslovu anti.korupcija@kpk-rs.si.

Pomakni se na vrh