Dejanje lobiranja lahko izvaja domača ali tuja fizična oseba, ki je vpisana v register lobistov v Republiki Sloveniji, ki ga vodi Komisija (od 5. decembra 2010 dalje). ZIntPK določa izjeme, ko se posameznikom ni potrebno vpisati v register lobistov. Ne glede na določbe ZIntPK, ki urejajo lobiranje, se oseba, ki lobira za interesno organizacijo, v[…]
Kdo je lobist?
”Lobist” je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije (15. točka 4. člena ZIntPK). ZIntPK tako loči med: registriranim (oziroma profesionalnim) lobistom – lobist, registriran oziroma[…]
Kaj pomeni ”nejaven stik”?
Nejaven stik med lobistom in lobirancem je bistven element, po katerem lahko določeno vplivanje ali poskus vplivanja opredelimo kot lobiranje po ZIntPK. Na splošno nejaven stik pomeni stik dveh ali več oseb (v primeru lobiranja gre za stik med lobistom in lobirancem), katerega vsebina in namen širši javnosti nista poznana, dostopna oziroma transparentna. Ključen element[…]
Kaj je neetično oziroma nezakonito ravnanje?
V kolikor bi kdorkoli v postopkih, v katerih lobiranje ni dopustno (pravno regulirani postopki), poskušal vplivati na odločitve odločevalcev, Komisija opozarja na določbe 24. člena ZIntPK in možnost prijave neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja. Uradna oseba, ki iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenom nad[…]
Zakaj urediti lobiranje?
Ureditev procesov lobiranja ter določanja pravic in obveznosti lobistov kot tudi lobirancev je v svojem bistvu usmerjena v doseganje transparentnosti nejavnega vplivanja interesnih organizacij na odločitve javnega sektorja. Komisija ima pri tem nalogo zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem. Pogoj za to je na eni strani učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni[…]
Kdaj ne gre za lobiranje po ZIntPK?
ZIntPK v 56.a členu določa izjeme lobiranja: Delovanje posameznikov, neformalnih skupin in interesnih organizacij z namenom vplivanja na odločanje državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov na področju, ki se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije in varstva človekovih[…]
Kaj pomeni besedna zveza »druge zadeve« v definiciji zakonskega pojma lobiranje?
Lobiranje kot ga med pomenom izrazov opredeljuje 14. točka 4. člena ZIntPK pomeni: lobiranje je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odločanje državnih organov in organov ter uprav[…]
Ali lobiranje zajema tudi zadeve, izvedene po predpisih, ki urejajo javna naročila?
Lobiranje ne zajema zadev, ki so predmet postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila. Prav tako lobiranje ne zajema zadev, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ali drugih pravno reguliranih postopkov (zaposlitveni, disciplinski …). Pri javnih naročilih, je treba opozoriti, da je lobiranje sicer dovoljeno (mora pa biti transparentno) pred formalnim začetkom (oblikovanjem[…]
Kaj je lobiranje po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-upb in 158/20; ZIntPK)?
Skladno s 14. točko 4. člena ZIntPK je »lobiranje« delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov in uprav lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih[…]