Pogosta vprašanja

Slider

Komisija na podlagi vaših navedb ocenjuje, da takšne vrste »simboličnega prejema« spominske umetnine ne predstavlja prejetega darila v smislu določb ZIntPK, niti v primeru občine in tudi ne v primeru zavoda, saj v tem primeru ne moremo govoriti o »tipičnem« obdarovanju, kot ga regulira ZIntPK. Na podlagi navedenega zaključujemo, da darila ni potrebno vnesti v seznam prejetih daril.

Odgovor z dne 24. 3. 2017, št. 06271-1/2017-2

Kategorije: Darila

ZIntPK izrecne pravne podlage, ki bi organom oziroma funkcionarjem nalagala obveznost, da komisiji sporočijo, da v preteklem letu ni bilo prejetih daril, sicer ne vsebuje, vendar v primeru, da od posameznega organa nismo dobili nobene informacije v zvezi z darili, ne moremo vedeti, ali je organ (funkcionar) dolžnost sporočanja opustil ali pa nima za poročati nobenih podatkov o prejetih darilih. V vašem primeru ni potrebno pošiljati praznih seznamov, je pa potrebno obvestiti komisijo, da niste prejeli povratnih informacij od funkcionarjev oziroma, da  funkcionarji niso prejeli nobenega darila, s tem, da ponovno poudarjamo, da ste zavezani sporočati le seznam daril, ki jih je prejel organ oziroma funkcionarji.

Dodajamo še, da se lahko v skladu s 7. alinejo 1. odstavka 77. člena ZIntPK z globo od 400 EUR do 1200 EUR kaznuje za prekršek funkcionar, ki v nasprotju z 31. členom tega zakona sprejetega darila in njegove vrednosti ne vpiše v seznam daril pri organu, v katerem opravlja svojo funkcijo. S tem v zvezi menimo, da bi bilo primerno, da občina vse funkcionarje na to tudi ustrezno opozori.

Odgovor z dne 13.6.2013 št. 06271-1/2013-25

Kategorije: Darila

Skladno s 30. in 34. členom ZIntPK Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) vodi evidenco daril za funkcionarje in državne organe, lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil. 6. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa, kdo so funkcionarji skladno z ZIntPK. Javni zavod opravlja javno službo. Direktor javnega zavoda po ZIntPK ni funkcionar, zato po ZIntPK komisiji ni dolžan poročati o prejetih darilih, enako velja za druge zaposlene, ki imajo status javnih uslužbencev. Zanje veljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih, ki ga je pristojno tolmačiti in razlagati Ministrstvo za javno upravo. Iz vašega dopisa ni razvidno, ali je javni zavod nosilec javnega pooblastila. Če je vaš zavod nosilec javnega pooblastila, za vas veljajo določbe ZIntPK v delu, ki zahteva, da komisiji poročate o darilih, ki jih je prejel zavod kot tak, se pravi o darilih, ki so dana zavodu kot instituciji in ne posameznim javnim uslužbencem ali poslovodnim osebam zavoda.
Iz vašega dopisa tudi ni razvidno, ali je bilo darilo dano zavodu ali konkretnemu javnemu uslužbencu. Omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev podrobneje ureja 11. člen Zakona o javnih uslužbencih in na njegovi podlagi Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Podrobneje ravnanje z darili urejata 3. In 7. člen Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev. Kot rečeno, teh predpisov komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti, zato vam svetujemo, da se za ustrezna pojasnila obrnete na Ministrstvo za javno upravo.
– Komisija na podlagi zbranih podatkov, ki jih komisiji poročajo državni in drugi organi ter organizacije, ki so dolžne voditi sezname daril, pripravi javni katalog daril sprejetih v preteklem letu. ZIntPK izrecne pravne podlage, ki bi organom nalagala obveznost, da komisiji sporočijo, da v preteklem letu ni bilo prejetih daril, sicer ne vsebuje, vendar v primeru, da od posameznega organa nismo dobili nobene informacije v zvezi z darili, ne moremo vedeti, ali je organ dolžnost sporočanja opustil ali pa nima za poročati nobenih podatkov o prejetih darilih. V vašem primeru ni potrebno pošiljati praznega seznama, je pa potrebno obvestiti komisijo, da niste prejeli nobenega darila, s tem, da ponovno poudarjamo, da ste zavezani sporočati le seznam daril, ki jih je prejel zavod, in sicer pod pogojem, da je zavod nosilec javnega pooblastila.

(odgovor z dne 22.9.2011 št. 001-1/2011-786)

Kategorije: Darila

Sporočamo vam, da 30. člen ZIntPK (ki je zamenjal ZPKor, ki ga omenjate v svojem dopisu) določa prepoved in omejitve sprejemanja daril za funkcionarje in njihove družinske člane, 34. člen ZIntPK pa določa omejitve in prepovedi sprejemanja daril za državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil. Za člane individualnih in kolektivnih poslovodnih organov v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti, pa ZIntPK pravil oziroma prepovedi sprejemanja daril ne ureja.

(odgovor z dne 16.8.2011 št. 001-1/2011-713)

Kategorije: Darila

Sporočamo vam, da ZIntPK ureja prepoved in omejitve sprejemanja daril le za funkcionarje (to so skladno z 6. točko 4. člena ZIntPK poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in občinah, evropski poslanci, generalni sekretar vlade, drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah in drugih mednarodnih institucijah, generalni sekretar vlade, bivši funkcionarji, dokler prejemajo nadomestilo plače v skladu z zakonom, ter funkcionarji Banke Slovenije) ter državne organe, organe lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil.
Za javne uslužbence je ureditev glede sprejemanja daril vsebovana v Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) in na njegovi podlagi sprejeti Uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril. Javni uslužbenec je torej dolžan pri sprejemu daril spoštovati ZJU in Uredbo ter določbe internih aktov delodajalca, če urejajo to materijo in je bil delavec z njimi ustrezno seznanjen.
Komisija za preprečevanje ni pristojna za presojo (ne)dovoljenosti sprejema darila učitelja, ki ima status javnega uslužbenca, saj so njene pristojnosti omejene na nadzor nad spoštovanjem določb ZIntPK, ki glede sprejemanja daril, kot pojasnjeno zgoraj, zavezuje le funkcionarje, ne pa tudi javnih uslužbencev.
Za tolmačenje in razlago ZJU je pristojno Ministrstvo za javno upravo, zato prosimo, da morebitna podrobnejša vprašanja v zvezi s tem naslovite na to ministrstvo.

(odgovor z dne 10.8.2011 št. 001-1/2011-702)

Kategorije: Darila

Komisija je pri svojem odgovoru izhajala iz določb ZIntPK in Pravilnika o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št. 53/2010 in spremembe 73/2010; v nadaljevanju: Pravilnik), ki še vedno velja. Omenjeni Pravilnik v prvem odstavku 6. člena določa, da način razpolaganja z darilom, ki je postalo last države, določi predstojnik organa, v katerem funkcionar, ki je sprejel darilo, opravlja funkcijo. To v praksi dejansko pomeni, da je predstojnik organa tisti, ki odloča, kako bo organ razpolagal z darili, glede na naravo daril in upoštevaje določbe drugih veljavnih predpisov, za razlago katerih pa komisija ni pristojna.
V luči opisanih okoliščin, da torej na UPRS ni primernih prostorov za hrambo ali razstavo daril, ter da bi darila izročili v last Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki je osrednja državna ustanova, ki zbira, ohranja, dokumentira, preučuje in razstavlja premično in živo dediščino s področja zgodovine slovenskega etničnega prostora od začetka 20. stoletja dalje, Komisija ocenjuje je da tovrstna izročitev daril v skladu z ZIntPK in Pravilnikom dopustna.
Hkrati bi vam svetovali, da pred prenosom daril v last muzeja sprejmete interni akt in v njem določite način ravnanja oziroma razpolaganja s protokolarnimi darili, vključno s kriteriji za izbor daril, ki ostanejo na UPRS oziroma ki jih boste izročili drugim (neprofitnim) državnim oziroma javnim institucijam. Predlagamo, da pri tem postopate na transparenten način, tako da darila izročite več javnim institucijam, v kolikor ne gre za zbirke, oziroma na način, da zainteresiranim institucijam ponudite možnost, da se javijo za sprejem daril, nato pa jih izročite instituciji/institucijam, izbranim na podlagi vnaprej določenih kriterijev. Z izdajo navodila boste tudi poenotili postopke v zvezi z ravnanjem z darili, ki bodo postala last vašega organa, kar bo po oceni Komisije pripomoglo k transparentnosti delovanja vašega organa.

(odgovor z dne 22.2.2012 št. 06271/2012,8)

Kategorije: Darila

ZIntPK ureja prepovedi in omejitve sprejemanja daril le za funkcionarje ter državne organe, organe lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil. Omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev podrobneje ureja 11. člen Zakona o javnih uslužbencih in na njegovi podlagi Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Za tolmačenje in razlago Zakona o javnih uslužbencih je pristojno ministrstvo, pristojno za javno upravo, zato prosimo, da vprašanje naslovite na pristojno ministrstvo.

(odgovor z dne 22.2.2011 št. 06271-1/2012,6)

Kategorije: Darila

Sporočamo vam, da morajo skladno s 30. in 34. členom ZIntPK evidenco daril voditi le državni organi, lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil, pri katerih so zaposleni funkcionarji. Kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah.
Prvi odstavek 32. člena ZIntPK določa, da državni in drugi organi ter organizacije, ki so dolžne voditi sezname daril, kopije teh seznamov za preteklo leto posredujejo Komisiji do 31. marca tekočega leta. Za ostale zaposlene, ki imajo status javnih uslužbencev in jih torej ne zavezujejo določbe ZIntPK glede daril, pa veljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih in Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z daril, ki ju je pristojno tolmačiti in razlagati Ministrstvo za javno upravo.

(odgovor z dne 6.2.2012 št. 06271-1/2012-4)

Kategorije: Darila

Sporočamo vam, da določbe ZIntPK o prepovedi, omejitvah sprejemanja in poročanja prejetih daril zavezujejo funkcionarje, državne organe, lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil, pri čemer morajo funkcionarji o prejetih darilih poročati organu, pri katerem opravljajo funkcijo, organ pa Komisiji za preprečevanje korupcije.
32. člen ZIntPK določa, da državni organi in drugi organi ter organizacije, ki so dolžne voditi sezname daril, kopije teh seznamov za preteklo leto posredujejo Komisiji za preprečevanje korupcije do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Na seznam se vpisujejo darila, ki presegajo vrednost 25 evrov.
Opozarjamo tudi, da je po določbah ZIntPK treba voditi sezname daril, prejetih s strani občinskih funkcionarjev in tudi sezname daril, ki jih prejme občina kot organ, kar pomeni, da je potrebno uvrstiti na seznam in Komisiji sporočiti tako darila, ki jih prejmejo občinski funkcionarji kot tudi darila, ki jih prejme občina kot organ.

(odgovor z dne 6.2.2012 št. 06271-1/2012-3)

Kategorije: Darila

Skladno s 30. in 34. členom ZIntPK Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) vodi evidenco daril za funkcionarje in državne organe, lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil. 6. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa kdo so funkcionarji. Vrtec je javno vzgojno izobraževalni zavod, ki izvaja javno službo. Iz določb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) in Zakona o vrtcih (ZVrt) izhaja, da vrtec ni nosilec javnega pooblastila zato tudi ni zavezanec za poročanje o prejetih darilih po ZIntPK, prav tako ni zavezanec ravnatelj vrtca, ker po ZIntPK nima statusa funkcionarja. Vrtec kot institucija in zaposleni v vrtcu, ki imajo status javnih uslužbencev so v zvezi s sprejemanjem daril dolžni upoštevati in se ravnati po določbah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). ZJU je pristojno tolmačiti in razlagati Ministrstvo za javno upravo, zato vam svetujemo, da se za pojasnila o pravilih glede sprejemanja in evidentiranja daril javnih uslužbencev obrnete na Ministrstvo za javno upravo.

(odgovor z dne 15.12.2011 št. 001-1/2011-965)

Kategorije: Darila

Po oceni komisije ob upoštevanju namena in ciljev ZIntPK za darilo v smislu ZIntPK ni mogoče šteti:
– kosila, večerje, sprejema ali podobnega dogodka, ki je namenjen primarno službenim pogovorom ali dogovorom iz delovnega področja funkcionarja, ali navezovanju stikov, ki so primerni in potrebni za opravljanje funkcionarjevega dela oziroma funkcije;
– kosila, večerje, sprejema ali podobnega dogodka, ki je organiziran kot družabni dogodek, če so takšni dogodki običajni v krogih oziroma sferi, v kateri funkcionar opravlja svojo funkcijo; in
– kosila, večerje, sprejema ali podobnega dogodka, udeležbo na katerem funkcionarju zapovedujejo običaji, pravila obnašanja ali protokolarna pravila države, v kateri se dogodek odvija.
Kosilo, večerja, sprejem s pogostitvijo ipd. kot neopredmetena korist pa po oceni komisije dobi status darila skladno z ZIntPK takrat, ko je tudi dejansko zagotovljena oziroma dana kot darilo funkcionarju, ki je motivirano z že opravljenim ali s pričakovanim opravljenim delom, ki sodi v sklop njegove funkcije (npr. če funkcionarja, ki je v okviru opravljanja svojega dela zagotovil ali pomagal pri navezavi stikov gospodarskega subjekta s poslovnim partnerjem v tujini, predstavnik tega gospodarskega subjekta v zahvalo povabi na kosilo, se to kosilo oziroma podoben dogodek šteje za kosilo v smislu ZIntPK).
Ob upoštevanju navedenega torej ni mogoče na splošno odgovoriti na vprašanje, ali stroški v okviru reprezentance (npr. pogostitev funkcionarja) pomenijo darilo v smislu določb ZIntPK ali ne, ampak je to odvisno od okoliščin konkretnega primera.

(odgovor z dne 28.11.2011 št. 001-1/2011-931)

Kategorije: Darila

Določbe ZIntPK, ki urejajo področje prepovedi in omejitve sprejemanja daril in Pravilnik o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril (Ur. l. RS, št. 53/2010, 73/2010, v nadaljevanju Pravilnik), se uporabljajo za funkcionarje, državne organe, samoupravne lokalne skupnosti (občine) ter nosilce javnih pooblastil. 6. točka 4. člena ZIntPK, ki podrobneje določa, kdo so funkcionarji, med le-te šteje tudi funkcionarje v samoupravnih lokalnih skupnostih. Konkretno kateri so ti funkcionarji, pa izhaja iz Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 IN 51/2010), po katerem so občinski funkcionarji župan, podžupan in občinski svetniki. Za občinske funkcionarje glede sprejemanja daril veljajo določbe ZIntPK in na njegovi podlagi sprejetega Pravilnika o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril; občino pa zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnosti voditi sezname daril in posredovanju kopij teh seznamov Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, Občina torej vodi in komisiji posreduje sezname daril, ki so jih prejeli občinski funkcionarji in občina kot organ.
Za ostale zaposlene v občini, ki imajo po Zakonu o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) položaj javnega uslužbenca, pa glede omejitev in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril veljajo določbe ZJU in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril (Ur. l RS, št. 58/2003). Razlaga oziroma tolmačenje teh predpisov ni v pristojnosti komisije, zato vam svetujemo, da se za morebitna ustrezna pojasnila o pravilih glede sprejemanja daril javnih uslužbencev obrnete na Ministrstvo za javno upravo. Poudarjamo pa, da seznama daril, ki so jih dobili javni uslužbenci, komisiji ni potrebno posredovati.

(odgovor z dne 5.10.2011 št. 001-1/2011-810)

Kategorije: Darila

ZIntPK je v svojih določbah glede prejemanja daril, njihovih vrednosti in poročanju jasen – v 3. odstavku 30. člena določa, da so priložnostna darila manjše vrednosti tista darila, ki so funkcionarjem dana ob posebnih priložnostih in ne presegajo vrednosti 75 EUR in katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 150 EUR, če so prejeta od iste osebe. Zato je po mnenju komisije darilo, ki ga je občina ob zaključku leta podarila funkcionarjem (brisača, rokovnik in USB ključ) – ne glede na to, da sta po vašem razumevanju rokovnik in USB ključek mišljena kot »sredstvi za delo« in ne kot priložnostno darilo – v kontekstu zakona potrebno razumeti kot priložnostno darilo. V kolikor to darilo (posamezen predmet ali enota) presega vrednost 25 EUR, ga je potrebno vpisati na seznam daril, ki ga občina vodi skladno z 31. členom ZIntPK.

Odgovor z dne 22.02.2013 št. 06271-1/2013-10

Kategorije: Darila

Določbe ZIntPK, ki urejajo prepoved in omejitve glede sprejemanja daril, se uporabljajo samo za funkcionarje – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah. Inšpektorji Inšpektorata X nimajo statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi sprejemanja daril zanje ne uporabljajo. Je pa to področje (omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev) podrobneje urejeno v 11. členu Zakona o javnih uslužbencih in v Uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Teh predpisov komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti, zato vam svetujemo, da se za ustrezna pojasnila obrnete na pristojno ministrstvo. Neobvezujoče pa menimo, da omogočanje udeležbe na seminarju brez kotizacije ne pomeni nedovoljenega darila javnemu uslužbencu, če je brezplačna udeležba izvedena na transparenten način in ob enaki obravnavi javnih uslužbencev (kadar je ponujeno manjše število brezplačnih udeležb, mora o tem, kateri javni uslužbenci se bodo udeležili izobraževanja, praviloma odločiti predstojnik na podlagi transparentnih kriterijev, in ne npr. organizator izobraževanja) ter če v ozadju ni pričakovanj po ugodnejši obravnavi posameznih kategorij nadzirancev ali podobnih nedovoljenih motivov.
Glede vašega vprašanja o aktivnem sodelovanju inšpektorja Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor na seminarju uvodoma opozarjamo na določbo 15. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), skladno s katerim inšpektor ne sme opravljati dejavnosti oziroma ne sme opravljati dela za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, razen če gre za znanstveno ali pedagoško delo. Če gre torej v konkretnem primeru za seminar, ki je pedagoške oziroma izobraževalne narave, je aktivno sodelovanje inšpektorja na tem seminarju po mnenju komisije dopustno.

Kar se tiče ZIntPK, pa pojasnjujemo, da formalnih zadržkov za sodelovanje inšpektorja na seminarju, ni, saj zgolj dejstvo, da bo inšpektor aktivno sodeloval na seminarju, še ne pomeni nasprotja interesov, kot ga opredeljuje ta zakon. ZIntPK nasprotje interesov v 12. točki 4. člena opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Bistvena elementa nasprotja interesov sta dva (izpolnjena morata biti kumulativno):

– zasebni interes uradne osebe in
– obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe ali obstoj okoliščin, ki ustvarjajo videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe.

Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga komisija (torej zgolj podatka, da bi/bo inšpektor aktivno sodeloval/predaval na seminarju), menimo, da ni izkazano niti prvo, niti drugo, zato v tej fazi po mnenju komisije ni mogoče govoriti o obstoju nasprotja interesov (glede na to, da nimamo nobenih konkretnejših podatkov o seminarju, se ne moremo opredeljevati do tega, ali v tem primeru obstajajo povečana tveganja za nasprotje interesov pri tem inšpektorju pri njegovem bodočem delu). Poudarjamo pa, da mora – ne glede na mnenje komisije – v skladu s 100. členom ZJU oziorma 2. odstavkom 38. člena ZIntPK o morebitnem obstoju nasprotja interesov odločiti predstojnik uradne osebe, ki se je znašla v tovrstni situaciji.

Odgovor z dne 12.03.2013 št. 06271-1/2013-12

Določbe ZIntPK, ki urejajo prepoved in omejitve glede sprejemanja daril, se uporabljajo samo za funkcionarje – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah. Zaposleni Agencije Y nimajo statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi sprejemanja daril zanje ne uporabljajo. Je pa to področje (omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev) podrobneje urejeno v 11. členu Zakona o javnih uslužbencih (dalje: ZJU) in v Uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Teh predpisov komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti, zato se je za ustrezna pojasnila potrebno obrneti na pristojno ministrstvo.
Neobvezujoče pa menimo, da omogočanje udeležbe na seminarju brez kotizacije (oziroma plačane kotizacije) ne pomeni nedovoljenega darila javnemu uslužbencu, če je brezplačna udeležba izvedena na transparenten način in ob enaki obravnavi javnih uslužbencev (kadar je ponujeno manjše število brezplačnih udeležb, mora o tem, kateri javni uslužbenci se bodo udeležili izobraževanja, praviloma odločiti predstojnik na podlagi transparentnih kriterijev, in ne npr. organizator izobraževanja) ter če v ozadju ni pričakovanj po ugodnejši obravnavi posameznih kategorij nadzirancev ali podobnih nedovoljenih motivov.

Kar se tiče ZIntPK, pa pojasnjujemo, da formalnih zadržkov za brezplačno sodelovanje zaposlenih agencije na seminarju, ni, saj zgolj dejstvo, da bodo zaposleni agencije slušatelji na seminarju, še ne pomeni nasprotja interesov, kot ga opredeljuje ta zakon. ZIntPK nasprotje interesov v 12. točki 4. člena opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Bistvena elementa nasprotja interesov sta dva (izpolnjena morata biti kumulativno):

– zasebni interes uradne osebe in
– obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe ali obstoj okoliščin, ki ustvarjajo videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe.

Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga komisija, menimo, da ni moč govoriti ne o sprejemanju nedovoljenih darilih niti o nasprotju interesov, poudarjamo pa, da mora – ne glede na mnenje komisije – v skladu s 100. členom ZJU oziroma 2. odstavkom 38. člena ZIntPK o morebitnem obstoju nasprotja interesov odločiti predstojnik uradne osebe, ki (bi) se je znašla v tovrstni situaciji.

Odgovor z dne 15.05.2013 št. 06271-1/2013-21

Določbe ZIntPK, ki urejajo prepoved in omejitve glede sprejemanja daril, se uporabljajo samo za funkcionarje – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK. Generalni direktor direktorata nima statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi sprejemanja daril zanje ne uporabljajo. Je pa to področje (omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev) podrobneje urejeno v 11. členu Zakona o javnih uslužbencih (dalje ZJU) in v Uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Teh predpisov komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti, zato vam svetujemo, da se za ustrezna pojasnila obrnete na pristojno ministrstvo. Neobvezujoče pa menimo, da plačilo prevoza na konferenco ne pomeni nedovoljenega darila javnemu uslužbencu oziroma uradniku, če je slednje izvedeno na transparenten način in ob enaki obravnavi drugih udeležencev ter če v ozadju ni kakršnih koli nedovoljenih pričakovanj ali podobnih motivov.
Glede aktivnega sodelovanja generalnega direktorja na takšni konferenci, katere eden izmed soorganizatorjev je tudi upravičenec, ki je prejel sredstva iz strukturnih skladov pri ministrstvu oziroma direktoratu, ki ga vodi omenjeni generalni direktor, pa menimo, da glede na predstavljene informacije ni izkazanih sumov za korupcijska tveganja. Kar se tiče določb ZIntPK menimo, da ni formalnih zadržkov za sodelovanje generalnega direktorja na konferenci, saj zgolj dejstvo, da bo slednji aktivno sodeloval na konferenci (brez dodatnega plačila itd.) še ne pomeni neposredne ali posredne povezanosti med soorganiziranjem konference in pridobivanjem sredstev s strani ministrstva. Samo sodelovanje na konferenci tudi ne pomeni nasprotja interesov, kot ga opredeljuje ZIntPK oziroma ZJU (generalni direktor direktorata ni uradna oseba po ZIntPK, zaradi česar (subsidiarna uporaba ZIntPK – 3. člen ZIntPK) se v tem primeru uporabljajo določbe ZJU). Ni pa povsem izključeno, da bi okoliščine nasprotja interesov nastopile pri bodočem delu generalnega direktorja, če bo ta sodeloval v postopkih, v katerih bo udeležena organizacija, ki mu je krila stroške. V takem primeru mora generalni direktor o teh okoliščinah v skladu s 100. členom ZJU obvestiti svojega predstojnika (ministra), slednji pa bo moral odločiti o morebitnem obstoju nasprotja interesov in o tem seznaniti uradnika na položaju.

Odgovor z dne 17.04.2013 št. 06262-1/2013-94

Load More