Pogosta vprašanja

Slider

Institut omejitev poslovanja ureja prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa oziroma organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.

Za konkretni primer je torej relevanten tretji odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja t.i. pogojno omejitev poslovanja. Iz te določbe izhaja, da je pridobivanje sredstev med občino in njenim funkcionarjem ali njegovimi družinskimi člani dovoljeno, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla. Konkretno to pomeni, da se mora občinski svetnik, ki se je prijavil na občinski razpis, izločiti iz vseh faz postopka razpisa oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitve.

Odgovor št. 06241-1/2015-49 z dne 28/04/2015

Institut omejitev poslovanja, ki je urejen v 35. in 36. členu ZIntPK, se nanaša na poslovanje funkcionarja (neposredno ali posredno) z javnim sektorjem preko subjektov zasebnega prava. Gre torej za omejitve poslovanja med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju, in funkcionarjem oziroma poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja ali s svojim več kot pet odstotnim lastniškim, upravljavskim ali ustanoviteljskim deležem. Tovrstno poslovanje sistemsko ni primerno in po naravi predstavlja visoko korupcijsko tveganje.
Za konkreten primer je relevanten tretji odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja t.i. pogojno omejitev poslovanja. Iz te določbe izhaja, da je pridobivanje sredstev oziroma posel, sklenjen na podlagi postopka, ki ne pomeni javnega naročanja ali katerekoli oblike javno–zasebnega partnerstva, med občino in njenim funkcionarjem dovoljen, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla.
V konkretnem primeru gre za dodelitev sredstev za delo (svečana sklenitev zlate poroke), ki je županova protokolarna obveznost, ki mu jo nalaga Pravilnik občine, zaradi česar funkcionar na strani organa, pri katerem opravlja funkcijo, nima niti formalnega, niti neformalnega vpliva na odločanje o sklenitvi posla oziroma dodelitvi sredstev. Sklepanje tovrstnih pogodb med županom in občino je dovoljeno, komisija pa kljub temu, da v konkretnem primeru ni izkazanih okoliščin, ki bi dajale videz prepletanja zasebnega interesa z opravljanjem javnih nalog, poziva k doslednemu spoštovanju določb o izogibanju nasprotju interesov. Predvsem opozarjamo na to, da v primeru, ko se sklepa pogodba z županom, ta ne more nastopati kot podpisnik na strani naročnika in na strani izvajalca (se pravi dejansko podpisati pogodbe sam s seboj), ampak mora pogodbo v imenu občine podpisati druga pooblaščena oseba.
Sklepno pa komisija izraža začudenje nad tem, da občina funkcionarjem priznava nagrade za storitve, kakšno je protokolarano izvajanje zlatih porok. Po oceni komisije gre za častno dejavnost, ki pritiče sami funkciji župana in bi jo slednji moral opravljati v sklopu svoje funkcije in ne za posebno oz. dodatno plačilo. V zvezi s tem komisija priporoča, da pristojni občinski organi razmislijo o ustrezni spremembi Pravilnika.

(odgovor z dne 3.7.2012 št. 06241-1/2012-201)

Komisija na vaša vprašanja, ki so splošna in iz katerih ni razviden niti položaj osebe niti subjekt, v katerem oseba opravlja delo in izvaja javne razpise, ne more podati natančnega odgovora, zato bo odgovor zgolj načelne narave.
V primeru, da ima oseba status uradnika na položaju (direktor oz. tajnik občinske uprave) veljajo zanjo določbe 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo, 65/08, v nadaljevanju ZJU), ki določa, da pravne osebe, v katerih ima uradnik na ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična. Za razlago določb ZJU je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.
Komisija vam lahko poda mnenje za primere, ki jih ureja ZIntPK in se nanašajo na nasprotje interesov ali na omejitve poslovanja med občino in poslovnimi subjekti, v katerih so udeleženi občinski funkcionarji ali njihovi družinski člani z več kot 5% deležem ali kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik.
ZIntPK, ki v 35. členu ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom (mož/žena) kot fizično osebo.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja, da oseba, ki ima status občinskega funkcionarja ali njegov družinski član ne sme poslovati z občino pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj niti kot fizična oseba niti kot samostojni podjetnik. Prepoved poslovanja pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj velja tudi med občino in poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma v več kot 5% deležu pri ustanoviteljskih, upravljanju ali kapitalu.
ZIntPK ureja tudi področje nasprotja interesov, ki velja tako za funkcionarje kot za javne uslužbence (zaposlene v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah ter javnih podjetjih, občinskih upravah).
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPk mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega prava in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Uradna oseba mora v smislu prvega odstavka 37. člena biti pozorna na vsako dejansko in možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Temu se lahko izogne z izločitvijo iz postopka odločanja o izbiri in dodelitvi posla.
Nasprotje interesov bi lahko nastalo pri uradni osebi v primeru, če bi ta kakorkoli sodelovala v postopkih javnega naročanja, v katerem bi kot naročnik nastopal organ ali organizacija, ki je zavezana postopek voditi skladno s predpisi o javnem naročanju, kot ponudnik pa njen družinski član ali subjekt njenega družinskega člana, s katerim ima osebne, poslovne ali politične stike. Da bi se uradna oseba izognila morebitnemu nasprotju interesov, se je dolžna dosledno izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi posla.

(odgovor z dne 28.2.2012, pod št. 06241-1/2012-93)

Komisija uvodoma ugotavlja, da z vidika določb ZIntPK ni ovire, da kot član občinskega sveta in hkrati kot član upravnega odbora zadruge A z navedeno zadrugo sklenete pogodbo o prevzemu tržne dejavnosti, pri čemer je potrebno spoštovati določbe Zakona o zadrugah kot tudi pravila zadruge. Komisija vam v nadaljevanju odgovora pojasnjuje določbe ZIntPK o omejitvah poslovanja in nasprotju interesov, ki ste jih dolžni spoštovati kot občinski funkcionar po sklenitvi pogodbe o prevzemu tržne dejavnosti od zadruge A.
Omejitve poslovanja določa 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved poslovanja iz prvega odstavka tudi med organom in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci po tretjem odstavku 35. člena pa ne velja za postopke in druge načine pridobivanja sredstev pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz postopka o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
V primeru, da prevzamete od zadruge izvajanje tržne dejavnosti oziroma njihove trgovine in izvajate trgovsko dejavnost, kot član občinskega sveta lahko nastopi v smislu prvega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in vami v vlogi občinskega svetnika kot fizične osebe ali med občino in poslovnim subjektom, v katerem ste poslovodja/zakoniti zastopnik ali udeleženi z več kot pet odstotnim deležem v ustanoviteljskih pravicah, kapitalu oziroma upravljanju, če ta subjekt vstopa v poslovni odnos z občino oziroma sodeluje v postopku javnega naročanja, sklepanju javno-zasebnega partnerstva ali dodelitve koncesije, v katerih je naročnik občina. V navedenih primerih je med občino in poslovnim subjektom, ki ga vodite (bivšo zadružno trgovino) podana absolutna prepoved poslovanja, ki ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.
V primeru dodelitve občinskih sredstev subvencij ali drugih državnih pomoči zadrugi A oziroma sofinanciranja dejavnosti zadruge, v kateri ste član upravnega odbora in katere soustanoviteljica je občina in ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, prepoved poslovanja ne velja, pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se kot občinski svetnik izločite iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi posla, ki bi bil sicer ničen.
Poleg navedenih določb o omejitvi poslovanja vas komisija opozarja tudi na nasprotje interesov, do katerega lahko pride v primeru odločanja občinskega sveta, katerega član ste, o odtujitvi oziroma prenosu trgovinske dejavnosti na subjekt (kmetijsko gospodarstvo), s katerim ste poslovno povezani.
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi funkcionarji (člani občinskega sveta) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb, ste se kot uradna oseba v primeru, ko bo o prenosu trgovske dejavnosti iz zadruge A na vas ali na vaš poslovni subjekt odločal občinski svet, katerega član ste, v izogib nastanku nasprotja interesov, dolžni izločiti iz vseh faz postopka predlaganja, glasovanja in odločanja o izločitvi dejavnosti iz zadruge in prevzemu te dejavnosti oziroma prenosu na kmetijo, katere nosilec ste.

(odgovor z dne 27.2.2012, pod. št. 06241-1/2012-90)

Komisija je pri presoji vašega vprašanja izhajala iz določil ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja in začasno prepoved poslovanja po prenehanju funkcije ter iz vsebine javnega razpisa.
Omejitve oziroma prepoved poslovanja in začasno prepoved poslovanja po prenehanju funkcije urejata 35. in 36. člen ZIntPK. 35. člen, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
36. člen ZIntPK, ki ureja začasno prepoved poslovanja po prenehanju funkcije, v drugem odstavku določa, da organ, v katerem je funkcionar opravljal funkcijo, v roku enega leta po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Iz navedene določbe 36. člena izhaja enoletna prepoved poslovanja organa s poslovnim subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb udeležen v več kot 5% pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Določba izrecno ne navaja vrste postopkov, za katere velja prepoved poslovanja organa s poslovnim subjektom funkcionarja še eno leto po prenehanju funkcije funkcionarja, pač pa omenja le »poslovanje«. Glede na določbo tretjega odstavka 35. člena, po kateri za postopke, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, omejitve ne veljajo, če se funkcionar izloči iz vseh odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, velja po mnenju komisije zaradi sorazmernosti in uravnoteženosti ukrepa absolutna prepoved poslovanja iz drugega odstavka 36. člena le za postopke, določene v prvem odstavku 35. člena, in sicer za postopke javnega naročanja blaga, storitev ali gradenj, postopke sklepanja javno-zasebnega partnerstva, podeljevanja koncesij in podeljevanje posebnih ali izključnih pravic; medtem ko je za druge načine pridobivanja sredstev treba tudi v sklopu drugega odstavka 36. člena smiselno uporabiti ureditev iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK.
Postopek dodelitve sredstev pomoči ne sodi med postopke javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanja koncesij v smislu prvega odstavka 35. člena, za katere velja absolutna prepoved poslovanja, temveč med druge načine pridobivanja sredstev, za katere se uporablja tretji odstavek 35. člena in po katerem velja za funkcionarja dolžnost izogibanja nasprotju interesov in izločitve iz vseh faz postopka dodeljevanja sredstev.
Izhajajoč iz navedenih ugotovitev in tretjega odstavka 35. člena ter drugega odstavka 36. člena ZIntPK, je postopek dodelitve sredstev organa podjetju A, v katerem je bivši funkcionar preko drugih pravnih oseb udeležen z več kot 5% ustanoviteljskim deležem, po mnenju komisije dopusten pod pogojem, da je bil bivši funkcionar v času, ko je bil na funkciji, izločen iz vseh faz priprave, odločanja in tudi vplivanja na oblikovanje razpisa, hkrati pa tudi ni nikakor (formalno ali neformalno) vplival na sklenitev in izvedbo postopka oziroma dodelitev sredstev družbi, v kateri je posredno lastniško udeležen.

(odgovor z dne 24.2.2012, pod št. 06241-1/2012- 86)

Komisija je vaše vprašanje presojala z vidika določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in omejitve poslovanja.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju Komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom delniške družbe, katere solastnica je občina, zato ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom direktorja delniške družbe, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko direktor delniške družbe.
V zvezi s sklepanjem poslov med občino in delniško družbo, katere zastopnik je član občinskega sveta, je potrebno upoštevati določbe o omejitvah poslovanja, ki jih ZIntPK ureja v 35. členu. ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Iz določb prvega odstavka 35. člena izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med naročnikom in med subjektom (delniško družbo), v katerem je občinski funkcionar naročnika poslovodja oziroma zakoniti zastopnik, kar pomeni, da občina na področju javnih naročil, podeljevanja koncesij ali javno-zasebnega partnerstva, ne sme poslovati z delniško družbo, katere direktor je član občinskega sveta, kar pomeni, da tudi pogodb v zvezi s tem ne sme sklepati. Pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami iz 35. člena, so po sedmem odstavku , nične.
Prepoved poslovanje med občino in delniško družbo, katere direktor je član občinskega sveta, delni lastnik pa je občina, ne velja le v primerih iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK, ko gre za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, to je, ko ne gre za nabavo blaga, opravljanje storitev ali gradenj, podeljevanje koncesij ali izvajanja javno-zasebnega partnerstva. ( n.pr., ko gre za povečanje delniškega kapitala) vendar le pod pogojem, da so pri tem spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov, kar pomeni, da se mora občinski svetnik v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na d.d., katerega direktor je, izločati iz obravnave in glasovanje o vseh zadevah.

(odgovor z dne 23.2.2012, pod št. 06241-1/2012,84)

ZIntPK, ki v 35. členu ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Iz navedenih zakonskih določb je razvidno, da je podana omejitev oziroma prepoved poslovanja v primerih naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med naročnikom in med subjektom, v katerem je funkcionar organa oziroma naročnika poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah,upravljanju ali kapitalu, kot tudi med naročnikom in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Ob upoštevanju navedenih določb, je podana omejitev poslovanja le v primeru iz drugega odstavka 35. člena in sicer, ko vstopate v poslovni odnos z občino, v kateri opravljate funkcijo občinskega svetnika kot fizična oseba ali samostojni podjetnik ali vstopa v poslovni odnos z občino vaš družinski član s tem, da občini dobavljate blago, opravljate zanjo storitve ali gradnje, kar pomeni, da v navedenem primeru ne smete poslovati z občino, medtem ko poslovanje med občino in delniško družbo, v kateri imate manj kot 5% delež in v kateri ste predsednik nadzornega odbora, ne štejete pa med člane poslovodstva niti ne opravljate nalog zakonitega zastopnika, v smislu prvega odstavka 35. člena, ni omejeno.

(odgovor z dne 21.2.2012, pod št. 06241-1/2012,77)

Komisija je vaša vprašanja presojala le z vidika določb ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja, ne more pa presojati določb Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo in 65/08, v nadaljevanju ZJU), ki urejajo opravljanje drugih dejavnosti za uradnike.
ZIntPK, ki v 35. členu ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedenih zakonskih določb je razvidno, da je podana omejitev oziroma prepoved poslovanja v primerih naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med naročnikom in med subjektom, v katerem je funkcionar organa oziroma naročnika poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, kot tudi med naročnikom in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Pisanje scenarija za določeno prireditev sodi po mnenju Komisije med storitve, ki v smislu 9. točke 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 18/2008, 34/2008, 19/2010, 18/2011, v nadaljevanju ZJN-2) štejejo med javna naročila storitev in so zajeta v Seznamu storitev B (storitve s področja kulture).
Ob upoštevanju navedenega je po mnenju Komisije v primeru, ko občinski funkcionar (član občinskega sveta) kot fizična oseba opravlja avtorske storitve (pisanje scenarija za prireditve) za občino, podana omejitev poslovanja v smislu drugega odstavka 35. člena, ne glede na to, ali se plačila avtorskega honorarja izvajajo neposredno iz občinskega proračuna ali preko avtorske agencije (ta ne nastopa kot izvajalec storitev, temveč le kot posrednik pri obračunu in izplačilu avtorskega honorarja). To hkrati pomeni, da občina kot naročnik storitev v nobenem primeru ne sme naročati storitev oziroma poslovati z občinskim funkcionarjem.

(odgovor z dne 20.2.2012, pod. št. 06241-1/2012,76)

Če predsednik uprave podjetja A (ki je hkrati podžupan občine) ni z več kot 5% neposredno ali posredno preko podjetja A lastniško udeležen v podjetju B (ki je v 100%-ni lasti podjetja A), omejitev poslovanja med občino in podjetjem B ni, ampak te obstajajo le v razmerju med občino in podjetjem A. Kljub temu, da omejitev poslovanja do podjetja B ni, pa opozarjamo, da ureditve iz ZIntPK ni dovoljeno zaobiti na način, da bi občina s podjetjem B sklenila posel, ki bi ga dejansko izvedlo podjetje A, s katerim občina zaradi omejitev iz 35. člena ZIntPK sicer ne sme poslovati.
Omejitve poslovanja se presojajo v razmerju med organom/organizacijo javnega sektorja, ki je zavezana postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje (v konkretnem primeru občina) in drugim subjektom (tudi javni zavodom), če je v tem subjektu kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali več kot 5% ni lastnik deleža udeležen občinski funkcionar (občinski svetnik) ali njegov družinski član. Posredujemo vam odgovor, v katerem izhajamo iz predpostavke, da gre za razmerje, ko je direktor javnega zavoda občinski svetnik občine, ki je ustanoviteljica javnega zavoda.
Kot že pojasnjeno, omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnega partnerstva ali podeljevanja posebnih in izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Ob upoštevanju navedenih določb predstavljajo posli oziroma dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje javnih zavodov, nosilcev javnih pooblastil in drugih neprofitnih organizacij, druge načine pridobivanja sredstev in ne pomenijo javnega naročanja ali javno-zasebnega partnerstva, zato so v smislu tretjega odstavka 35. člena dovoljeni pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov s strani posameznega funkcionarja v vseh fazah postopka dodelitve proračunskih sredstev pravni osebi, katere zastopnik je občinski funkcionar.
Za sklepanje pogodb na področju naročanja blaga, storitev in gradenj med občino in javnimi podjetji oziroma drugimi gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima občina nadzor (in-house pogodbe), se uporablja določba 8. točke 17. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem., v nadaljevanju ZJN-2). Po navedeni določbi štejejo pod zakonsko določenimi pogoji pogodbe, sklenjene med naročnikom in gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima naročnik nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami, med izjeme, ki niso predmet javnega naročila.
Ob upoštevanju 35. člena ZIntPK in določb ZJN-2 po katerem pogodbe, sklenjene med občino kot naročnikom in javnim zavodom nad poslovanjem katerega ima občina nadzor, niso predmet javnega naročila, zato po mnenju Komisije poslovanje med občino in javnim zavodom ne pomeni dodeljevanja sredstev v postopkih javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva ali podelitve posebnih in izključnih pravic temu subjektu, temveč se tak način poslovanja zaradi zakonsko določene izjeme lahko uvrsti med druge načine pridobivanja sredstev. Omejitev poslovanja med občino in javnim zavodom v tem primeru torej ni pod pogojem, da se občinski funkcionar, ki je hkrati poslovodja zavoda, v svojstvu občinskega funkcionarja dosledno izloči iz odločanja o dodeljevanju sredstev občine temu zavodu.

(odgovor z dne 20.2.2012, pod št. 06241-1/2012,71)

Pri odgovoru izhajamo iz predpostavke, da ima GRC status javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, v kateri občinski svetnik, ki je hkrati direktor GRC, opravlja svojo funkcijo.
ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Ob upoštevanju navedenih določb predstavljajo posli oziroma dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje javnih zavodov, nosilcev javnih pooblastil in drugih neprofitnih organizacij, druge načine pridobivanja sredstev in ne pomenijo javnega naročanja ali javno-zasebnega partnerstva, zato so v smislu tretjega odstavka 35. člena dovoljeni pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov s strani posameznega funkcionarja v vseh fazah postopka dodelitve proračunskih sredstev pravni osebi, katere zastopnik je občinski funkcionar.
Za sklepanje pogodb na področju naročanja blaga, storitev in gradenj med občino in javnimi podjetji oziroma drugimi gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima občina nadzor (in-house pogodbe), se uporablja določba 8. točke 17. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem., v nadaljevanju ZJN-2). Po navedeni določbi štejejo pod zakonsko določenimi pogoji pogodbe, sklenjene med naročnikom in gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima naročnik nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami, med izjeme, ki niso predmet javnega naročila.
Ob upoštevanju 35. člena ZIntPK in določb ZJN-2 po katerem pogodbe, sklenjene med občino kot naročnikom in javnim zavodom nad poslovanjem katerega ima občina nadzor, niso predmet javnega naročila, zato po mnenju Komisije poslovanje med občino in javnim zavodom ne pomeni dodeljevanja sredstev v postopkih javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva ali podelitve posebnih in izključnih pravic temu subjektu, temveč se tak način poslovanja zaradi zakonsko določene izjeme lahko uvrsti med druge načine pridobivanja sredstev.
V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in Gasilskim reševalnim centrom (v nadaljevanju: GRC), katerega direktor oziroma zastopnik je član občinskega sveta ne velja za pridobitev sredstev za opravljanje nalog iz varstva pri delu in požarne varnosti pod pogojem, da so pri tem spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se občinski svetnik izloči iz vseh faz odločanja in sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, saj bo sicer posel ničen.
Ob upoštevanju navedenih določb, se je po mnenju Komisije direktor Gasilskega reševalnega centra, ki je tudi član občinskega sveta, dolžan izločiti iz postopka obravnave in glasovanja o dodelitvi sredstev za izvajanje nalog požarne varnosti GRC kot tudi iz glasovanja o občinskem proračunu v delu, ki se nanaša na dodelitev sredstev GRC, katerega zastopnik je.

(odgovor z dne 17.2.2012, pod št. 06241-1/2012,69)

35. člen, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Postopek dodeljevanja državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja ne sodi med postopke javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanja koncesij, temveč med druge načine pridobivanja sredstev, za katere se uporablja tretji odstavek 35. člena.
V vašem primeru, ko kandidira za pridobitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja oziroma državne pomoči občinski funkcionar (član občinskega sveta), se je skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK ta funkcionar dolžan izogniti možnosti za nastanek nasprotja interesov in se dosledno izločiti iz vseh faz predlaganja in odločanja o dodelitvi sredstev državne pomoči samemu sebi. Nespoštovanje določb 35. člena ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.

(odgovor z dne 17.2.2012, pod št. 06241-1/2012,68)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami v ZIntPK ni omejitev, ki bi posameznemu članu občinskega sveta ob izpolnjevanju pogojev prepovedovale pridobiti subvencije v kmetijstvu, sofinanciranje obresti pri najetih kreditih in pomoč ob rojstvu otroka, ob pogoju, da so dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. Skladno s tem, se mora občinski svetnik, ki bi zaprosil za kakršna koli sredstva (v kolikor gre za druge načine pridobivanje sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena ZIntPK) izločiti iz vseh faz postopka razpisa dodeljevanja finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitve o dodelitvi finančnih sredstev.

(odgovor z dne 16.2.2012, pod št. 06241-1/2012-63)

Komisija je vaša vprašanja presojala le z vidika določb ZIntPK, ki urejajo nasprotje interesov in omejitve poslovanja. Uvodoma poudarjamo, da je komisija pristojna le za razlago določb ZIntPK. Ker ta zakon ne ureja vprašanj glede imenovanja članov svetov javnih zavodov, na ta del vaših vprašanj ne moremo odgovoriti.
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interesov uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Iz navedenega je razvidno, da se nasprotje interesov v smislu določb ZIntPK ugotavlja le za uradne osebe. Za člane razpisne komisije, ki imajo status uradne osebe (so javni uslužbenci, funkcionarji ipd..), velja pravilo38. člena ZIntPK, po katerem mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, prenehati z delom oziroma se izločiti iz vseh faz postopka v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov.
Izhajajoč iz navedenih določb ZIntPK, Komisija meni, da:
Kljub temu, da ga predpisi k temu izrecno ne zavezujejo, se je po oceni Komisije predsednik razpisne komisije za dodeljevanje občinskih sredstev športnim društvom, ki nima statusa uradne osebe ZIntPK, v primerih, ko se znajde v dvojni vlogi – kot član razpisne komisije in kot član (tajnik) društva, ki kandidira za pridobitev občinskih sredstev, dolžan izogibati nasprotju interesov in se izločiti iz postopka dodeljevanja sredstev športnim društvom v delu, ki se nanaša na društvo, katerega tajnik je. Tako ravnanje je primerno in potrebno zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki terjajo pošteno razpolaganje z javnimi sredstvi.
V primeru, da so zaposleni v občinski upravi le člani upravnega odbora društva, ki prejema sredstva iz občinskega proračuna in ne sodelujejo v postopkih dodeljevanja sredstev, niti niso člani razpisnih komisij za dodeljevanje sredstev, po oceni Komisije niso podane okoliščine, ki bi privedle do nasprotja interesov, zaradi česar lahko to društvo pridobiva sredstva iz občinskega proračuna pod enakimi pogoji, kot ostala društva oziroma organizacije.
V primeru, ko je predsednik društva, ki pridobiva sredstva iz javnih razpisov občine, župan občine, se uporabljajo določbe o omejitvah poslovanja iz 35. člena ZIntPK.
ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Ob upoštevanju navedenih določb je v primeru, da se javni razpis nanaša na izvedbo javnega naročila (nabava blaga, storitev ali gradenj), ki bi ga izvajalo društvo, katerega predsednik oziroma zastopnik je župan, je podana prepoved poslovanja med občino in tem društvom, kar pomeni, da v tem primeru občina ne sme sklepati takšnih poslov. V primeru pa, da društvo pridobiva na javnem razpisu sredstva občinskega proračuna za opravljanje dejavnosti, pa prepoved poslovanja med občino in društvom ne velja pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se župan dosledno izloči iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Iz navedenega izhaja, da se je župan občine pri dodelitvi sredstev društvu, katerega zastopnik je, dolžan izločiti iz vseh faz postopka dodeljevanja sredstev temu društvu, tako iz predlaganja, glasovanja kot tudi iz podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev temu društvu in sicer kot zastopnik občine in kot zastopnik društva.
Več o omejitvah poslovanja lahko preberete v priloženem sistemskem pojasnilu, ki je dostopno tudi na spletnih straneh Komisije.
V primeru, ko je v okviru društva za organizacijo dogodka zadolžen organizacijski odbor, katerega član je župan, dogodek pa financira občina, lahko pride do nasprotja interesov. Župan se je kot uradna oseba v izogib nastanku nasprotja interesov dolžan izločiti iz postopka dodelitve občinskih sredstev za ta dogodek oziroma temu društvu, in sicer na način in v obsegu, kot je pojasnjen v prejšnji točki.
V zvezi s petim vprašanjem lahko zgolj na splošni ravni zapišemo, da se mora v primeru imenovanja družinskih članov posameznika v katerikoli organ, ta posameznik zaradi dolžnega izogibanja nasprotju interesov izločiti iz vseh faz odločanja o tem imenovanju, četudi je imenovanje dovoljeno. Kar se tiče (ne)dovoljenosti imenovanja kot takega, pa gre za teme, ki jih ZIntPK ne ureja, zato na vprašanja, povezana z imenovanjem posameznih oseb v svet javnih zavodov, ne moremo odgovoriti. Predlagamo, da se s temi vprašanji obrnete na ministrstva, pristojna za delovanje posameznega javnega zavoda.

(odgovor z dne 13.2.2012, pod št. 06241-1/2012,58)

Vaša vprašanja se nanašajo predvsem na dva instituta ZIntPK, in sicer na omejitve poslovanja (35. člen ZIntPK) ter nezdružljivost funkcije z opravljanjem drugih dejavnosti ter članstvom v organih pravnih oseb (27. člen). Razsežnosti obeh institutov so podrobneje razložene v priloženih sistemskih pojasnilih, ki sta dostopni tudi na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije (dalje komisija); na tem mestu pa ureditev povzemamo zgolj na kratko.
35. člen ZIntPK ureja omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja (npr. občino) in subjektom (podjetjem), v katerem je udeležen funkcionar ali njegov družinski član oziroma prepoved poslovanja med organom in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Skladno s tem členom občina v primeru, da boste izvoljeni za župana, s podjetjem, v katerem imate več kot 5% delež vi sami ali kdo od vaših družinskih članov, ne bo smela sklepati poslov v obliki naročanja blaga, storitev ali gradenj in tudi ne vstopiti v katerokoli obliko javno-zasebnega partnerstva. Kar se tiče drugih načinov pridobivanja sredstev (npr. občinske subvencije), pa jih bo občina »vašemu« podjetju lahko dodelila pod pogojem, da sami o tem ne boste odločali oziroma se boste kot župan izločili iz vseh faz odločanja o tem ter se vzdržali tudi vsakršnega (formalnega ali neformalnega) vplivanja na odločitev o dodelitvi sredstev vašemu podjetju. Posebej poudarjamo, da ta izjema ne velja za poslovanje, ki pomeni naročanje blaga, storitev ali gradenj. Posli, sklenjeni v nasprotju s 35. členom ZIntPK so nični, odgovorni osebi občine, ki je sklenila tak posel, pa grozi globa od 400 do 4000 evrov.
Kar se tiče (ne)združljivosti županske funkcije, je ta odvisna od tega, ali se ta funkcija izvaja poklicno ali nepoklicno. Prvi odstavek 27. člena ZIntPK določa,da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Če boste na nadomestnih volitvah izvoljeni in boste funkcijo župana opravljali poklicno, torej ne boste mogli hkrati opravljati tudi funkcije predsednika območno obrtne podjetniške zbornice, kar pomeni, da boste morali v skladu z prvim odstavkom 28. člena ZIntPK v 30 dneh po izvolitvi ali imenovanju oziroma potrditvi mandata prenehati opravljati funkcijo predsednika območne obrtno podjetniške zbornice. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved iz prvega odstavka glede članstva oziroma opravljanja, nadzora ali zastopanja velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s temi subjekti ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. Po podatkih, ki smo jih pridobili iz AJPES, območna obrtna podjetniška zbornica ni ustanovljena oziroma financirana s strani občine, iz česar izhaja, da bi lahko kot nepoklicni župan ostali predsednik območne obrtne podjetniške zbornice.
Glede združljivosti funkcije župana s funkcijo člana Odbora za gospodarjenje v občinskem svetu pa vam sporočamo, da te materije ne ureja ZIntPK, ampak Zakon o lokalni samoupravi (ZLS). Zgolj informativno navajamo izpis 37.b člena tega zakona; za podrobnejšo razlago pa se prosimo obrnite na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je pristojna za tolmačenje ZLS.

(odgovor z dne 14.2.2012, pod št. 06241-1/2012, 57)

Omejitev poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnega partnerstva ali podeljevanja posebnih in izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Ob upoštevanju navedenih določb predstavljajo posli oziroma dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje javnih zavodov, nosilcev javnih pooblastil in drugih neprofitnih organizacij, druge načine pridobivanja sredstev in ne pomenijo javnega naročanja ali javno-zasebnega partnerstva, zato so v smislu tretjega odstavka 35. člena dovoljeni pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov s strani posameznega funkcionarja v vseh fazah postopka dodelitve proračunskih sredstev pravni osebi, katere zastopnik je občinski funkcionar.
Za sklepanje pogodb na področju naročanja blaga, storitev in gradenj med občino in javnimi podjetji oziroma drugimi gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima občina nadzor (in-house pogodbe), se uporablja določba 8. točke 17. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem., v nadaljevanju ZJN-2). Po navedeni določbi štejejo pod zakonsko določenimi pogoji pogodbe, sklenjene med naročnikom in gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima naročnik nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami, med izjeme, ki niso predmet javnega naročila.
Ob upoštevanju 35. člena ZIntPK in določb ZJN-2 po katerem pogodbe, sklenjene med MO kot naročnikom in javnimi podjetji, nad poslovanjem katerih ima MO nadzor, niso predmet javnega naročila, zato po mnenju komisije poslovanje med občino in navedenimi gospodarskimi subjekti ne pomeni dodeljevanja sredstev v postopkih javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva ali podelitve posebnih in izključnih pravic tem gospodarskim subjektom, temveč se tak način poslovanja zaradi zakonsko določene izjeme lahko uvrsti med druge načine pridobivanja sredstev.
Izhajajoč iz navedenega, med MO in zgoraj navedenimi subjekti, ki so v večinski ali izključni lasti MO in katerih zastopniki teh subjektov so občinski funkcionarji, omejitve poslovanja skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK po mnenju komisije niso podane pod pogojem, da se člani mestnega sveta, ki so direktorji navedenih poslovnih subjektov, izločijo iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev občine oziroma iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na poslovni subjekt kot samostojnega proračunskega uporabnika, katerega direktorji so (če ima ta poslovni subjekt samostojno proračunsko postavko).

(odgovor z dne 13.2.2012, pod št. 06241-1/2012,56)

Uvodoma pojasnjujemo, da lahko presojamo zgolj skladnost ravnanja ali ureditve z določbami ZIntPK, ne pa tudi s predpisi iz drugih področij. Iz vprašanja sklepamo, da gre za zavod, ki ima status javnega zavoda, njegova ustanoviteljica pa je Občina x in da se vprašanje nanaša na institut omejitev poslovanja po ZIntPK. Občinska svetnica Občine x je hkrati lastnica turistične agencije, s katero posluje javni zavod.
Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami pogodbe za opravljanje dejavnosti, ki jo imate sklenjeno s turistično agencijo katere lastnica je občinska svetnica ni mogoče presojati po ZIntPK, z vidika omejitev poslovanja. Določbe 35. člena ZIntPK urejajo oziroma prepovedujejo neposredna razmerja med organom (v vašem primeru občino) in funkcionarjem (v vašem primeru občinsko svetnico) oziroma njegovim družinskim članom ali subjektom, s katerim so te osebe povezane na način, določen v 35. členu ZIntPK.
V primeru, ki ga opisujete je poslovno razmerje vzpostavljeno med javnim zavodom in turistično agencijo, katere lastnica je občinska svetnica ni pa vzpostavljeno med Občino x v kateri svetnica opravlja svojo funkcijo in subjektom, katerega lastnica je ta občinska svetnica, zato omejitev poslovanja v smislu 35. člena ZIntPK ni podana, kar pomeni, da javni zavod lahko posluje s turistično agencijo brez omejitev določenih v ZIntPK.

(odgovor z dne 10.2.2012, pod št. 06241-1/2012,53)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala tako iz določb ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja in določb o nasprotju interesov in upoštevala dejstvo, da imate kot občinska svetnica status funkcionarja skladno z ZIntPK.
ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje in funkcionarjem (ali njegovim družinskim članom) kot fizično osebo.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb ZIntPK komisija meni, da dejstvo, da kot samostojna kulturna delavka sodelujete kot gostja pri izvajanju projektov, ki ga vodi javni zavod, pri vas kot članici mestnega občinskega sveta še ne povzroča avtomatičnega nasprotja interesov. Nasprotje interesov lahko nastane v primeru, ko kot članica mestnega sveta občine sodelujete ali odločate na občinskem svetu v postopkih dodelitve sredstev Zavodu, ki je nosilec projektov in s katerim sodelujete pri različnih projektih. Nasprotja interesov ste se dolžni izogniti tako, da se pri sprejemanju občinskega proračuna ali rebalansa proračuna izločite iz vseh faz postopka dodeljevanja proračunskih sredstev za izvedbo projektov, tako iz obravnave kot glasovanja o občinskem proračunu ali rebalansu proračuna v delu, ki se nanaša na dodelitev sredstev Zavodu.

(odgovor z dne 9.2.2012, pod št. 06241-1/2012-49)

ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
Ob upoštevanju navedenih določb prepoved poslovanja med občino in družbo, katere zastopnik je član občinskega sveta, v celoti velja za postopke naročil blaga, storitev in gradenj ter za vse oblike javno-zasebnega partnerstva; ne veljajo pa omejitve za drugačne načine pridobivanja sredstev, ki je v večinski lasti občine pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotja interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar (občinski svetnik) dosledno izloči iz vseh faz odločanja o financiranju te družbe iz sredstev občinskega proračuna, če se o proračunski postavki proračuna odloča ločeno.

(odgovor z dne 3.2.2012, pod št. 06241-1/2012-41)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek dodeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali
– je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Iz navedenih določb ZIntPK izhaja, da velja prepoved poslovanja naročnika z vsemi subjekti, ne glede na statusno organiziranost (društvo, zadrugo, zavod, gospodarsko družbo, samostojnega podjetnika, kmetijsko gospodarstvo ipd.), če obstaja katero od alternativno določenih razmerij iz prvega odstavka 35. člena (torej, če je funkcionar naročnika ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik subjekta ali če je v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu).
Ob upoštevanju navedenega, ste dolžni skladno s petim odstavkom 41. člena ZIntPK Komisiji posredovati seznam vseh subjektov, vključno tudi društev, v katerih so občinski funkcionarji ali njihovi družinski člani udeleženi kot poslovodje, člani poslovodstva ali zakoniti zastopniki oziroma so udeleženi v več kot 5% pri upravljanju, kapitalu ali ustanoviteljskih pravicah. V obrazcu za sporočanje seznamov subjektov so vsi ti subjekti zajeti z enotnim nazivom »poslovni subjekt,« ker bi bil sicer obrazec nepregleden.

(odgovor z dne 30.1.2012, pod št. 06241-1/2012-26)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so med občino in subjektom (podjetjem), v katerem je funkcionar te občine ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu prepovedani vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov, ki pomenijo javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij ali podeljevanje posebnih in izključnih pravic med. Nadalje tretji odstavek 35. člena ZIntPK določa, da prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena (torej za postopke oziroma posle, ki ne pomenijo javnega naročanja ali katerekoli oblike javno-zasebnega partnerstva), pod pogojem, da so pri tem s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov in da funkcionar torej na noben način ne sodeluje pri odločanju o dodelitvi sredstev podjetju, s katerim je povezan.
V skladu z navedenim občina ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj ter sklepati javno-zasebnega partnerstva vas podjetjem, v katerem ima vaš oče več kot pet odstotni delež oziroma je v njemu deležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik. Dejstvo, da že več let ni prejel dobička od tega podjetja, je pri tem irelevantno. Ostali načini pridobivanja sredstev (npr. subvencije) pa so dovoljene pod pogojem, da se vaš oče v celoti izloči iz odločanja občine o dodelitvi sredstev podjetju, s katerim je povezan in se vzdrži vsakršnih (formalnih ali neformalnih) vplivov na to odločanje.
Določbe o omejitvah poslovanja se nanašajo tudi na družinske člane funkcionarja. 7. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa, da so družinski člani funkcionarja zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Tudi v primeru, da bi vaš oče svoj delež prenesel na vas oziroma na drugega družinskega člana v smislu 7. točke 4. člena ZIntPK, bi bila podana prepoved poslovanja med občino in tem podjetjem.
Komisija pa ni pristojna za razlago vprašanj o zamrznitvi oziroma začasnemu zaupanju deleža komu drugemu, ker to ni vsebina, ki jo ureja ZIntPK. To tematiko oziroma ustanavljanje, organiziranost in poslovanje gospodarskih družb ureja Zakon o gospodarskih družbah, zato se za razlago v tem delu prosimo obrnite na pristojno ministrstvo.

(odgovor z dne 26.1.2012, pod št. 06241-1/2012-18)

Občina je po ZIntPK dolžna upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. Za vaš primer je relevanten tretji odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja t.i. pogojno omejitev poslovanja. Iz te določbe izhaja, da je pridobivanje sredstev oziroma posel, sklenjen na podlagi postopka, ki ne pomeni javnega naročanja ali katerekoli oblike javno-zasebnega partnerstva,med občino in njenim funkcionarjem dovoljen, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla. Konkretno to pomeni, da občinski svetnik ne sme sodelovati pri odločitvi občine o tem, ali mu bo podelila denarno nagrado oziroma se mora v celoti in popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi oziroma odobritvi nagrade njemu samemu.

(odgovor z dne 26.1.2012, pod št. 06241-1/2012-17)

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročila voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja le med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in subjektom, v katerem je funkcionar tega organa ali njegov družinski član poslovodja ali zakoniti zastopnik ali udeležen z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Ob upoštevanju navedenih določb 35. člena ZIntPK za podjetje družinskega člana (brata) občinskega svetnika, ki sklene pogodbo o izvajanju javnega naročila z javnim zavodom, omejitve poslovanja ne veljajo, saj je omejitev poslovanja podana le med občino in poslovnim subjektom, v katerem ima brat člana občinskega sveta ustanovitveni delež oziroma je njen zastopnik. Ob tem pa opozarjamo, da so dovoljene le redne oblike poslovanja, ki so povezane z dejavnostjo javnega zavoda; ni pa dovoljeno zaobiti določb ZIntPK o omejitvah poslovanja na način, da bi podjetje funkcionarjevega družinskega člana z javnim podjetjem sklenilo pogodbo, po kateri bi storitve dejansko opravljalo za občino (in ne za javno podjetje, ki bi bilo v tem primeru torej le posrednik oz. formalni nosilec posla, dejansko pa bi poslovala subjekta, med katerima je poslovanje prepovedano).

(odgovor z dne 4.1.2012 št. 001-1/2011-1000)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanje javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanje koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci pa po tretjem odstavku 35. člena ne velja za postopke in druge načine pridobivanja sredstev pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Med družinske člane štejejo po 7. točki 4. člena ZIntPK zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali zunajzakonski skupnosti.
Ob upoštevanju navedenih določb velja v primeru, ko v postopkih javnega naročanja (naročanja blaga, storitev ali gradenj) nastopa poslovni subjekt, v katerem je družinski član oziroma brat podžupana občine udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik, naročnik pa je občina, v kateri opravlja podžupan svojo funkcijo, podana omejitev poslovanja, kar pomeni, da občina kot naročnik v postopkih javnega naročanja ne sme poslovati s poslovnim subjektom, v katerem je brat podžupana te občine udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik. Nespoštovanje določb 35. člena ZIntPK ima po sedmem odstavku istega člena za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.
Opozarjamo pa, da je pri tem potrebno paziti tudi na čas, ko so bile sklenjene pogodbe. Pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo ZIntPK (torej pred 5.6.2010), so namreč po prehodni določbi 83. člena tega zakona ostale v veljavi do izteka pogodbenega roka (ZPKor, ki je veljal pred ZIntPK, je imel precej milejšo ureditev glede omejitev poslovanja).

(odgovor z dne 23.12.2011 št. 001-1/2011-992)

ZIntPK v 35. členu določa omejitev poslovanja med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in funkcionarjem ali poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je udeležen v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
V vašem primeru, ko bi občina sklenila pogodbo o gradbenem nadzoru z družbo, v kateri je član občinskega sveta le redno zaposleni delavec, v tem poslovnem subjektu pa ni udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik niti ni v njem udeležen v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, pa omejite poslovanja v smislu 35. člena ZIntPK ni podana.
V zvezi s sklenitvijo javnega naročila oziroma posla med občino kot investitorjem in poslovnim subjektom X d.o.o., pa komisija opozarja na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je zaposlen v tem poslovnem subjektu. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali sklepanja posla o izvajanju gradbenega nadzora med občino in gospodarsko družbo, v kateri je zaposlen. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist družbe, v kateri je zaposlen. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, v katerem sodeluje družba oziroma poslovni subjekt, v katerem je zaposlen.

(odgovor z dne 23.12.2011 št. 001-1/2011-989)

35. člen v prvem in drugem odstavku ureja omejitve poslovanja pri nabavi blaga, storitev in gradenj, javno-zasebnem partnerstvu ali koncesijah oziroma podelitvi posebnih ali izključnih pravic med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in subjektom, v katerem je funkcionar tega organa udeležen kot poslovodja, zastopnik z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, kot tudi med organom in funkcionarjem oziroma njegovim družinskim članom kot fizično osebo, po tretjem odstavku pa ni podane prepovedi poslovanja pri pridobivanju drugih sredstev, kot so sredstva subvencij, če se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi posla.
Ob upoštevanju vaše navedbe, da oseba, ki kandidira za pridobitev subvencije, ni član občinskega sveta, je le predsednik sveta krajevne skupnosti, omejitve poslovanja po 35. členu ZIntPK ne veljajo (ta ureditev se nanaša na funkcionarje, kar predsednik sveta krajevne skupnosti ni). To pomeni, da član delovnega telesa občinskega sveta, ki je hkrati predsednik krajevne skupnosti, ni pa občinski funkcionar, po mnenju komisije lahko pridobi občinska proračunska sredstva iz naslova subvencij, pri čemer pa se mora ta oseba izogibati nasprotju interesov in se izločiti iz sodelovanja in odločanja v postopku dodeljevanja sredstev kmetijske subvencije pred delovnim telesom občinskega sveta, katerega član je.

(odgovor z dne 19.12.2011 št. 001-1/2011-980)

35. člen ZIntPK v prvem odstavku določa, da organ oziroma organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Po tretjem odstavku 35. člena ZIntPK prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz veh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Postopek dodelitve sredstev oziroma finančne pomoči v primeru naravnih oziroma elementarnih nesreč ne sodi med postopke javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanja koncesij, temveč med druge načine pridobivanja sredstev, za katere se uporablja tretji odstavek 35. člena ZIntPK.
V vašem primeru, ko gre za dodelitev občinske finančne pomoči županu ali poslovnemu subjektu, katerega solastnik je župan, se je skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK župan dolžan izogniti možnosti za nastanek nasprotja interesov. To stori tako, da se dosledno izloči iz vseh faz predlaganja in odločanja, pa tudi podpisovanja dokumentov o dodelitvi sredstev občinske pomoči njemu ali poslovnemu subjektu, ki je v njegovi solasti. O dodelitvi pomoči temu subjektu mora torej v celoti odločiti nekdo drug (npr. podžupan), župan pa na to odločitev ne sme (formalno ali neformalno) vplivati. Nespoštovanje določb 35. člena ZIntPK ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.

(odgovor z dne 19.12.2011 št. 001-1/2011-979)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami prodaje zemljišča, na katerem se nahajajo parkirni prostori ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Prodaja nepremičnin se izvaja na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) in ne gre za postopke iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK ali druge načine pridobivanja sredstev iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK.
Je pa potrebno paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V primeru posla, ki ga navajate, se bo ustvaril najmanj videz, da so županovi zasebni interesi vplivali na objektivno in nepristransko opravljanje njegove javne funkcije, zato se mora župan kot zakoniti zastopnik občine izločiti kot udeleženec oziroma podpisnik pogodbe med občino in solastniki večstanovanjskega objekta, med katerimi je tudi njegova soproga, in za izvedbo tega posla v celoti pooblastiti drugo osebo (npr. podžupana). Prav tako se mora župan vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na sklenitev pogodbe med občino in njegovo soprogo v konkretnem primeru.

(odgovor z dne 20.11.2011 št. 001-1/2011-978)

Po 35. členu ZIntPK, ki ureja področje omejitev poslovanja, je prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja, podeljevanju koncesij in javno-zasebnega partnerstva podana med naročnikom in subjektom, v katerem je funkcionar naročnika ali njegov družinski član, udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja velja tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Določbe ZIntPK, ki urejajo področje omejitev poslovanja, se uporabljajo le za subjekte, s katerimi so povezani funkcionarji in njihovi družinski člani, ter tudi za funkcionarje in njihove družinske člane kot fizične osebe.
Kdo so funkcionarji, je določeno v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno s to določbo in ob upoštevanju Zakona o lokalni samoupravi so občinski funkcionarji župan, podžupan in člani občinskega sveta, občinski uradniki pa v to kategorijo ne sodijo. Ker uradnik, ki je redno zaposlen na občini, nima statusa občinskega funkcionarja, zanj torej ne veljajo določbe ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja, pač pa omejitve poslovanja oziroma opravljanje drugih dejavnosti in konflikt interesov zanj kot za uradnika ureja 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št 63/07-uradno prečiščeno besedilo in sprem., v nadaljevanju ZJU). Razlaga oziroma tolmačenje ZJU ni v pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije, zato vam svetujemo, da se s svojim vprašanjem obrnete na Ministrstvo za javno upravo. Na tem mestu prilagamo zgolj izpis 100. člena ZJU:

»100. člen (opravljanje drugih dejavnosti in konflikt interesov)
(1) Uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če:
1. je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja;
2. bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela;
3. bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne;
4. je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
(2) Preden uradnik začne opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, mora to sporočiti predstojniku.
(3) Opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena prepove uradniku predstojnik s sklepom.
(4) Dolžnost sporočanja in omejitve iz tega člena ne veljajo za dejavnosti znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in za članstvo oziroma delovanje v političnih strankah.
(5) Uradniki na položajih generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine ne smejo opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti.
(6) Pravne osebe, v katerih ima uradnik na položaju iz petega odstavka tega člena ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična.
(7) Uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.«

(odgovor z dne 15.12.2012 št. 001-1/2011-962)

Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) je v odgovoru, ki vam ga je posredovala dne 1.12.2011 in se nanaša na izvajanje gradbenega nadzora nad občinsko investicijo, v kateri kot investitor nastopa občina, poudarila, da je podana omejitev poslovanja v smislu 35. člena ZIntPK v primeru, ko član občinskega sveta opravlja nadzor nad občinsko investicijo kot fizična oseba, kot samostojni podjetnik ali v imenu poslovnega subjekta, v katerem je udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma je udeležen v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
V primeru, ki ga izpostavljate in navajate v svojem dopisu, da je občina sklenila pogodbo o izvajanju nadzora s poslovnim subjektom (gospodarsko družbo), v katerem je član občinskega sveta le redno zaposleni delavec, v tem poslovnem subjektu pa ni udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik niti ni udeležen v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, omejitev poslovanja v smislu 35. člena ZIntPK ni podana.
V zvezi s sklenitvijo pogodbe med občino kot investitorjem in poslovnim subjektom (gospodarsko družbo), v katerem je zaposlen član občinskega sveta, pa komisija opozarja na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je zaposlen v tem poslovnem subjektu. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali sklepanja posla o izvajanju gradbenega nadzora med občino in gospodarsko družbo, v kateri je zaposlen. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist družbe, v kateri je zaposlen. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, v katerem sodeluje družba oziroma poslovni subjekt, v katerem je zaposlen.

(odgovor z dne 15.12.2011 št. 001-1/2011-960)

ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku 35. člena določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 108/09, v nadaljevanju ZGO) v 30. členu določa, da lahko opravlja gradbeni nadzor v imenu investitorja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje. Po 34. členu ZGO lahko nastopa na trgu kot nadzornik samo pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z gradnjo istega objekta hkrati ne nastopa kot izvajalec del. Drugi odstavek 75. člena ZGO pa določa, da se šteje, da je investitor naročil opravljanje gradbenega nadzora, ko je z nadzornikom sklenil pisno pogodbo o delu.
Glede na navedeno v vašem primeru, ko bi član občinskega sveta želel izvajati gradbeni nadzor, ki šteje med javna naročila storitev s področju gradenj, investitor pa je občina, v kateri opravlja ta funkcionar (član občinskega sveta) svojo funkcijo, velja prepoved poslovanja v smislu 35. člena. To pomeni, da občina kot naročnik po zakonu o javnem naročanju in kot investitor gradbene investicije ne sme sklepati pogodb o izvajanju gradbenega nadzora oziroma poslovati s članom občinskega sveta kot fizično osebo, niti kot samostojnim podjetnikom, pa tudi ne s poslovnim subjektom, v katerem je udeležen član občinskega sveta kot zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

(odgovor z dne 2.12.2011 št. 001-1/2011-940)

a

Ali med družinske člane po 7. točki 4. člena ZIntPK, za katere veljajo omejitve poslovanja, sodijo zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre, če te osebe živijo s posameznikom v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Navajate primer, ko je vaša sestra (sestra župana) predsednica društva. Sprašujete, ali kot župan lahko podpišete pogodbo o sofinanciranju društva, glede na to, da se je društvo prijavilo na občinski razpis in jim je komisija dodelila določena sredstva. Ali gre v tem primeru za ožjega družinskega člana, glede na to, da sestra ne živi v skupnem gospodinjstvu, temveč živi na drugi lokaciji v svojem gospodinjstvu. – Turistično društvo (v nadaljevanju TD) gradi prizidek k turističnemu domu, ki bo namenjen za manjšo dvorano in muzejsko dejavnost društva. Predsednik TD je tudi občinski svetnik. To društvo prosi občino za 25.000 EUR za financiranje projekta. To financiranje naj bi se izvedlo iz proračuna za leto 2012. Sprašujete ali lahko občina nakaže sredstva temu društvu za dograditev objekta. – Navedeno Turistično društvo se je tudi prijavilo na razpis za delovanje društev v občini. Predsednik društva, ki je hkrati tudi občinski svetnik je tudi član komisije, ki je odločala o točkovanju in razdelitvi razpoložljivih sredstev. Iz komisije se ni izločil, ko se je odločalo o društvu, katerega predsednik je. Sprašujete, ali se lahko z navedenim društvom podpiše pogodba o sofinanciranju društva.

35. člen, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci pa po tretjem odstavku 35. člena ne velja za postopke in druge načine pridobivanja sredstev pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz postopka o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
– Po 7. točki 4. člena ZIntPK so družinski člani zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali zunajzakonski skupnosti.
ZIntPK navaja med družinskimi člani poleg oseb, ki so medsebojno sorodstveno povezane, tudi osebe, ki živijo s posameznikom v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Zakon je opredelil krog družinskih članov, ki so v določenem sorodstvenem ali ekonomskem razmerju do osebe, ki ima po določbah ZIntPK določene obveznosti oziroma prepoved poslovanja. Izhajajoč iz definicije družinskih članov po 7. točki 4. člena ZIntPK štejejo v vsakem primeru med družinske člane sorodstveno povezane osebe (zakonec, otroci,posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre) ne glede na to, ali živijo s posameznikom v skupnem gospodinjstvu ali izven njega.
V zvezi z vprašanjem, ali se omejitve poslovanja po 35. členu ZIntPK nanašajo tudi na sestro funkcionarja, ki s funkcionarjem ne živi v skupnem gospodinjstvu, je odgovor pozitiven. V takem primeru veljajo določbe 35. člena o omejitvah poslovanja.
V vašem primeru, ko opravljate funkcijo župana, vaša sestra pa je predsednica društva, ki je prejelo iz občinskega proračuna sredstva za delovanje društva (ta sredstva sodijo med druge načine pridobivanja sredstev po tretjem odstavku 35. člena), ne veljajo omejitve poslovanja pod pogojem, da se kot župan izločite iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev društvu, vključno s podpisom pogodbe o dodelitvi sredstev.
– Sofinanciranje izgradnje prizidka k turističnemu domu, v katerem bo dvorana in muzejska dejavnost društva bi po opisu primera lahko predstavljalo sklepanje javno-zasebnega partnerstva, za katero je po prvem odstavku 35. člena podana prepoved poslovanja med občino in subjektom (društvom), v katerem je funkcionar udeležen kot zakoniti zastopnik. Javno-zasebno partnerstvo predstavlja po 2. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, ZJZP) razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture, ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih ali drugih javnih služb ali dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih ali javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu. Glede na navedeno, je občina dolžna presoditi, ali ima financiranje izgradnje turističnega doma značaj javno-zasebnega partnerstva. V takem primeru je podana absolutna prepoved sofinanciranja v izgradnjo doma društva, katerega zakoniti zastopnik je občinski svetnik, kar pomeni, da občina ne sme sofinancirati gradnje doma turističnega društva.
V primeru pa, da niso podani elementi javno-zasebnega partnerstva oziroma sofinanciranje občine v projekt izgradnje društva ne predstavlja sklepanja javno-zasebnega partnerstva, temveč gre za druge načine pridobivanja sredstev po tretjem odstavku 35. člena ZIntPK, omejitev poslovanja ni podana pod pogojem, da se občinski svetnik, ki je zakoniti zastopnik društva iz vseh postopkov oziroma faz predlaganja in odločanja občinskega sveta o dodelitvi sredstev temu društvu. Nespoštovanje določb 35. člena ZIntPK ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.
– V primeru postopka dodelitve sredstev za delovanje turističnega društva, v katerem je aktivno sodeloval pri točkovanju in izboru ponudnikov njegov predsednik, ki je tudi član občinskega sveta, to društvo pa je bilo predlagano v izbor ponudnikov, so nastopile okoliščine, ki so povzročile pri članu občinskega sveta nasprotje interesov v smislu 12. točke 4. člena ZIntPK. Skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK bi se občinski svetnik v navedenem primeru moral izločiti iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka dodeljevanja sredstev društvu, ki ga zastopa, vključno s sodelovanjem v postopku točkovanja vlog in predlaganja v izbor ponudnikov. V navedenem primeru so bile kršene določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, ki imajo za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.
V zvezi s sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju delovanja turističnega društva, vas opozarjamo, da bo pogodba, sklenjena v opisanih okoliščinah zaradi kršitve določbe tretjega odstavka 35. člena ZIntPK, postala v smislu sedmega odstavka 35. člena, nična. Da bi se izognili ničnosti posla, vam svetujemo, da celotni postopek obravnave, točkovanja in predlaganja vlog ponudnikov v izbor financiranja ponovite, pri čemer se je član občinskega sveta, ki je hkrati predsednik turističnega društva, dolžan izločiti iz vseh faz predlaganja in odločanja o dodelitvi sredstev za delovanje društva.

(odgovor z dne 28.11.2011 št. 001-1/2011-928)

Drugi odstavek 36. člena ZIntPK določa, da organ, v katerem je funkcionar opravljal funkcijo, v roku enega leta po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Prepoved ne velja za subjekte, v katerih je bivši funkcionar poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, je pa potrebno biti pozoren v vašem primeru na omejitev iz prvega odstavka 36. člena ZIntPK, ki določa, da bivši funkcionar še dve leti po prenehanju funkcije ne sme nastopati kot predstavnik poslovnega subjekta (zakoniti ali statutarni zastopnik ali pooblaščenec), ki z organom, pri katerem je opravljal svojo funkcijo ima ali vzpostavlja poslovne stike. Občina torej lahko posluje z javnim zavodom, katerega direktor je bivši funkcionar občine, pod pogojem, da kot predstavnik poslovnega subjekta v tem konkretnem primeru ne nastopa bivši funkcionar občine, temveč druga oseba (na podlagi statuta poslovnega subjekta ali pooblastila).
Četrti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da prepoved poslovanja iz prvega in tretjega odstavka 35. člena ZIntPK velja tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem. Za ožje dele občine, ki niso samostojne pravne osebe, posle kot naročnik sklepa občina, zato se omejitve poslovanja vzpostavijo v razmerju med občino in subjektom, s katerim je občinski funkcionar ali njegov družinski član povezan.

(odgovor z dne 16.11.2011 št. 001-1/2011, 902)

Občina je po ZIntPK dolžna upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. V primeru, ki ga navajate, gre za absolutno prepoved poslovanja, ki je določena v prvem odstavku 35. člena ZIntPK. Iz te določbe izhaja, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Pri tem Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) posebej opozarja, da se absolutna omejitev oziroma prepoved poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK razteza tudi na javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000 EUR brez DDV za blago in storitve in 40.000 EUR brez DDV za gradnje. Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 in 18/2011, dalje ZJN-2) ta naročila v petem odstavku 24. člena ZJN-2 izrecno imenuje »javna naročila«, naročniki pa morajo za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
Ker gre v primeru geodetskih storitev za javno naročilo, občina ob upoštevanju 35. člena ZIntPK ne sme poslovati s podjemom, katerega nosilec je sin občinskega svetnika, enaka prepoved velja za poslovanje v primeru, ko bi sin občinskega svetnika nastopal kot fizična oseba. Pri tem opozarjamo tudi na sedmi odstavek 35. člena ZIntPK, ki določa, da so pogodba ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami tega člena, nične.

(odgovor z dne 16.11.2011 št. 001-1/2011, 901)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev in gradenj, sklepanja javno-zasebnega partnerstva ali podeljevanja posebnih in izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročila voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja javnih koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po četrtem odstavku 35. člena velja prepoved poslovanja iz prvega odstavka tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.
Ob upoštevanju navedenih določb ZIntPK velja prepoved poslovanja za člane krajevne skupnosti, ki imajo lastno pravno subjektiviteto pod pogojem, da je član krajevne skupnosti tudi občinski funkcionar ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem. Izhajajoč iz navedenega, po mnenju komisije v primeru, da predsednik krajevne skupnosti ni hkrati tudi občinski funkcionar (župan, podžupan ali član občinskega sveta) omejitve poslovanja ne veljajo.
V vašem primeru predsednik krajevne skupnosti, pod pogojem, da ni hkrati občinski funkcionar, po mnenju Komisije lahko sklene pogodbo o delu za vzdrževalna dela s krajevno skupnostjo, pri čemer se je dolžan izogibati nastanku nasprotja interesov tako, da se izloči iz vseh faz odločanja na svetu krajevne skupnosti kot tudi iz podpisa pogodbe v imenu krajevne skupnosti.

(odgovor z dne 15.11.2011 št. 001-1/2011-894)

35. člen ZIntPK v prvem odstavku določa, da organ, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz določb 35. člena ZIntPK izhaja prepoved poslovanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, podeljevanju koncesij, sklepanju javno-zasebnega partnerstva ali podelitvi posebnih ali izključnih pravic med naročnikom, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo in subjektom, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je v njem z več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Zakup strani v časopisu po oceni komisije v celoti ali delno predstavlja naročilo storitve s področja oglaševanja in tiska, za katerega v smislu prvega odstavka 35. člena ZIntPK velja prepoved oziroma omejitve poslovanja.
Upoštevajoč določbe prvega in drugega odstavka 35. člena ZIntPK je v vašem primeru, ko nastopa v postopku javnega naročanja poslovni subjekt, v katerem je član občinskega sveta poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen z več kot petimi odstotki pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, ali nastopa član občinskega sveta kot samostojni podjetnik oziroma kot fizična oseba, naročnik pa je občina, v kateri opravlja član občinskega sveta svojo funkcijo, torej podana omejitev oziroma prepoved poslovanja. Občina torej kot naročnik ne sme skleniti posla za zakup oglasnega prostora v časopisu s poslovnim subjektom v lasti člana občinskega sveta ali z občinskim svetnikom kot samostojnim podjetnikom oziroma fizično osebo.

(odgovor z dne 14.11.2011 št. 001-1/2011-892)

V zvezi z omejitvijo poslovanja 35. člen ZIntPK v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci po tretjem odstavku 35. člena ne velja za postopke in druge načine pridobivanja sredstev pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz postopka o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Ob upoštevanju navedenih omejitev poslovanja, nastopi v smislu prvega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in zadrugo, ki jo zastopa predsednik, ki je hkrati župan občine, v primeru, ko zadruga sodeluje v postopku javnega naročanja, pri sklepanju javno-zasebnega partnerstva, pri podeljevanju posebnih ali izključnih pravic ali pri dodelitve koncesije. V navedenih primerih je med občino in zadrugo podana absolutna prepoved poslovanja, kršitev te prepovedi pa ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.
V primeru dodelitve občinskih sredstev, subvencij, dodelitve državne pomoči ali pri drugih načinih podeljevanja sredstev zadrugi, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, prepoved poslovanja ne velja, pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Iz navedenega sledi, da se je župan občine v primeru, ko občina dodeljuje proračunska sredstva zadrugi za njeno delovanje, kot n.pr. subvencije, državne pomoči in druga sredstva iz naslovov, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, občine dolžan skladno z drugim odstavkom 35. člena dosledno izločiti iz vseh faz predlaganja in odločanja o dodelitvi sredstev tej zadrugi, vključno s postopkom obravnave tistega dela občinskega proračuna, v katerem je predvidena dodelitev proračunskih sredstev za zadrugo (če se proračun sprejema po ločenih postavkah). Nespoštovanje določb 35. člena ZIntPK ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.

(odgovor z dne 14.11.2011 št. 001-1/2011-884)

V primeru, ki ga navajate, gre za absolutno prepoved poslovanja, ki je določena v prvem odstavku 35. člena ZIntPK. Iz te določbe izhaja,da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje občine s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Pri tem komisija posebej opozarja, da se absolutna prepoved oziroma prepoved poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK razteza tudi na javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000 EUR brez DDV za blago in storitve in 40.000 EUR brez DDV za gradnje. Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 in 18/2011, v nadaljevanju ZJN-2) ta naročila v petem odstavku 24. člena ZJN-2 izrecno imenuje »javna naročila«, naročniki pa morajo za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
Kljub temu, da gre za medobčinski projekt petih občin, gre v primeru projekta za javno naročilo, zato občina ob upoštevanju določb 35. člena ZIntPK ne sme skleniti pogodbe s svojim funkcionarjem, pri čemer vrednost posla ni relevantna. Posli, izvedeni v nasprotju z določbami 35. člena, so nični.

(odgovor z dne 4.11.2011 št. 001-1/2011-862)

ZIntPK vsebuje določbe v zvezi z omejitvami poslovanja organov ali organizacij javnega sektorja, ki so zavezani postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje (kamor v konkretnem sodi tudi občina, v kateri občinski svetnik opravlja svojo funkcijo) v razmerju do funkcionarjev te občine (župan, podžupan, občinski svetnik) oz. njihovih družinskih članov.
Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. V skladu z navedenimi določbami ni zakonskih omejitev, ki bi društvu prepovedovale kandidirati na javnem razpisu za dodelitev finančnih sredstev, pri čemer je potrebno poudariti, da je potrebno dosledno spoštovani določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, saj je v nasprotnem primeru pogodba/pridobivanje sredstev, nična. Občinski svetnik, kot uradna oseba, mora ves čas paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem, se mora občinski svetnik izločiti iz vseh faz postopka javnega razpisa dodeljevanja finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka (priprava vsebine razpisa, obravnava vlog,…) oziroma odločitve o dodelitvi finančnih sredstev.

(odgovor z dne 21.10.2011 št. 001-1/2011-843)

35. člen ZIntPK ureja omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja (v vašem primeru občino) in subjektom, v katerem je udeležen funkcionar naročnika ali njegov družinski član. S to določbo so torej urejena oziroma prepovedana neposredna razmerja oziroma posli med organom in funkcionarjem oziroma njegovim družinskim članom ali subjektom, s katerim so te osebe povezane na način, določen v 35. členu ZIntPK.
V primeru, ki ga navajate, je poslovno razmerje vzpostavljeno med podjetjem, ki je v občinski lasti, in soprogo (bodočega) občinskega svetnika. Glede na zgoraj povedano to pomeni, da omejitev poslovanja ni (nastopile pa bodo v razmerju med občino in podjetjem soproge občinskega svetnika). Občinski svet torej lahko imenuje predlaganega kandidata za člana občinskega sveta, njegova žena pa lahko opravlja posle na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju s podjetjem v občinski lasti.
Je pa potrebno pri tem paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, kar pomeni, da se mora novi občinski svetnik vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na občinsko podjetje, s katerim ima ženin podjem sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju.

(odgovor z dne 6.10.2011 št. 001-1/2011-815)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. V skladu z navedenimi določbami prodaje nepremičnine oziroma uskladitve zemljiškoknjižnega stanja ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Pri uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja gre za pogodbo, s katero se nadomesti drugo pogodbo, ki je bila bodisi izgubljena ali uničena, in torej ne gre za postopke iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK ali druge načine pridobivanja sredstev iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK, kar pomeni, da ob upoštevanju 35. člena ZIntPK ni ovir za sklenitev pogodbe.
Kljub temu pa je potrebno paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določena v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem se mora svetnik vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na sklenitev pogodbe na strani občine in se izločiti iz morebitne obravnave te pogodbe na občinskem svetu, priporočljivo pa je tudi, da ne nastopa kot podpisnik te pogodbe na strani podjetja.

(odgovor z dne 3.10.2011 št. 001-1/2011-806)

Občina je po ZIntPK dolžna upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. V primeru, ki ga navajate, gre za absolutno prepoved poslovanja, ki je določena v prvem odstavku 35. člena ZIntPK. Iz te določbe izhaja, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Pri tem komisija posebej opozarja, da se absolutna omejitev oziroma prepoved poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK razteza tudi na javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000 EUR brez DDV za blago in storitve in 40.000 EUR brez DDV za gradnje. Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 in 18/2011, dalje ZJN-2) ta naročila v petem odstavku 24. člena ZJN-2 izrecno imenuje »javna naročila«, naročniki pa morajo za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila. Ker gre v primeru naročanja pisarniškega materiala za javno naročilo, ki se izvaja preko naročilnic, občina ob upoštevanju 35. člena ZIntPK torej ne sme poslovati s podjetjem, katerega zastopnik je občinski svetnik iste občine. Posli, izvedeni v nasprotju z določbami 35. člena ZIntPK, so nični.

(odgovor z dne 3.10.2011 št. 001-1/2011-803)

Edini relevanten institut, ki ga v zvezi z vašim vprašanjem ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije so omejitve poslovanja. Komisija vam torej ne more podati stališča o tem, ali bi bila odobritev občine za delno povrnitev stroškov za asfaltni priključek, ki ste ga zgradili z lastnimi sredstvi, zakonsko čista, temveč vam lahko podamo le splošno pojasnilo v zvezi z omejitvami poslovanja med občino, v kateri opravljate svojo funkcijo, in vami oz. vašo ženo. Za razlago oziroma stališče o preostalih vidikih zakonitosti tovrstnega povračila vam svetujemo, da se obrnete na Računsko sodišče Republike Slovenije.
Kot župan občine ste dolžni upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. Pod pogojem, da bi bila tovrstna povrnitev stroškov zakonita, ne gre za absolutno prepoved poslovanja, ampak za pogojno dovoljeno poslovanje, ki je določeno v tretjem odstavku 35. člena ZIntPK. Iz te določbe izhaja, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki ne pomeni javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva, podeljevanja koncesij, podeljevanja posebnih ali izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom dovoljeni, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla. Konkretno to pomeni, da se morate kot župan v celoti oziroma popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem, ali bo občina odobrila delno povračilo stroškov vam in vaši soprogi, in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi oziroma odobritvi sredstev.

(odgovor z dne 15.9.2011 št. 001-1/2011-778)

Komisija ugotavlja, da se za postopke v zvezi z oddajo poslovnega prostora v najem, ne uporabljajo določbe ZIntPK, temveč določbe Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/2010, v nadaljevanju ZSPDSLS) ter Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/2011, v nadaljevanju: Uredba), za razlago katerih Komisija ni pristojna.
V zvezi z oddajo poslovnega prostora v najem vam komisija lahko le svetuje, da spoštujete določila ZSPDSLS in Uredbe, ki določata način in postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Skladno z določbami 11. člena ZSPDSLS in 6. člena Uredbe je občinski svet pred oddajo poslovnega prostora v najem dolžan sprejeti načrt oddaje nepremičnega premoženja v najem, ki zajema podatke o identifikacijski oznaki nepremičnine, predvideni metodi oddaje v najem, predvideni mesečni najemnini in obrazložitvi ekonomske utemeljenosti oddaje nepremičnega premoženja v najem. Četudi opredelitev dejavnosti v poslovnem prostoru ni obvezna sestavina načrta, bi bilo po mnenju komisije primerno, da se o tem opredeli tudi občinski svet, kar pa ne pomeni, da občina ne sme zbirati idej občanov o dejavnosti, ki bi se opravljala v poslovnem prostoru, namenjenem za oddajo v najem. V primeru, da bo občina določila dejavnost na podlagi katere od prejetih idej, mora biti v nadaljnjem postopku oddaje poslovnega prostora v najem pozorna na dosledno spoštovanje zakonodaje, vključno z načelom enakega obravnavanja vseh udeležencev v postopku, ki ga določa 6. člen ZSPDSLS (na to je treba paziti že pri oblikovanju razpisnih pogojev oziroma meril, ki ne smejo biti prilagojena zgolj enemu samemu ponudniku). Nespoštovanje določb ZSPDSLS in Uredbe pri upravljanju s stvarnim premoženjem občine bi pomenilo kršitev dolžnega ravnanja, ki je eden od elementov korupcije, kot jo opredeljuje ZIntPK v prvi točki 4. člena, ko določa, da je korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih ali odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

(odgovor z dne 25.8.2011 št. 001-1/2011-742)

Sporočamo vam, da prepoved poslovanja v skladu s 36. členom po prenehanju funkcije funkcionarja ne velja za funkcionarja ali njegovega družinskega člana, kot fizično osebo, ampak le za subjekte v katerih je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu.
Med subjekte, s katerimi velja prepoved poslovanja, sodi tudi s.p., katerega nosilec je bivši funkcionar, saj statusna oblika samostojnega podjetnika sodi med poslovne subjekte, namenjene pridobivanju dohodka na trgu. Samostojni podjetnik je sicer fizična oseba, vendar ima njegov podjem značilnosti samostojnega poslovnega subjekta, zato se uvršča med subjekte, s katerimi veljajo prepoved oziroma omejitve poslovanja.

(odgovor z dne 24.8.2011 št. 001-1/2011-736)

Sporočamo vam, da absolutna prepoved oziroma omejitev poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK razteza tudi na javna naročila, katerih vrednost je nižja od 10. 000 evrov za blago in storitve ter 20. 000 evrov za gradnje, saj Zakon o javnem naročanju tudi ta naročila smiselno opredeljuje in poimenuje kot »javna naročila«.

(odgovor z dne 8.8.2011 št. 001-1/2011-697)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja in določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS) glede statusa članov nadzornega odbora.
35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, podeljevanja koncesije, sklepanja javno zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved poslovanja iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom.
Iz navedenih določb, ki omejujejo poslovanje z občino, kot organom, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, je razvidno, da je prepoved poslovanja podana le s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo kot tudi s subjektom, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član.
ZLS v 34.a členu določa, da so občinski funkcionarji člani občinskega sveta, župan in podžupan občine. Člani nadzornega odbora občine, ki jih imenuje občinski svet, ne sodijo med občinske funkcionarje.
Ob upoštevanju navedene zakonodaje v primeru, ko v postopku javnega naročanja v občini nastopa član nadzornega odbora občine, ki ni občinski funkcionar, omejitve poslovanja, kot jih določa 35. člen ZIntPK, niso podane. Glede na to, da za člane oziroma predsednika nadzornega odbora občine ne veljajo omejitve poslovanja, predsednik nadzornega odbora kot samostojni podjetnik lahko posluje preko javnih naročil z občino.
Pri tem pa opozarjamo, da za predsednika in člane nadzornega odbora kot uradne osebe veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, kar pomeni, da se mora predsednik dosledno izločiti iz vseh postopkov in razprav v nadzornem odboru, v katerih se kakorkoli pojavlja njegov poslovni subjekt, posebej še, če nadzorni odbor uvede postopek nadzora nad porabo proračunskih sredstev pri izvajanju javnega naročila, za katerega je kandidiral oziroma pri katerem je sodeloval poslovni subjekt predsednika nadzornega odbora, saj bi v takem primeru nastale okoliščine, v katerih bi se najmanj ustvaril videz, da njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegove javne funkcije.

(odgovor z dne 8.8.2011 št. 001-1/2011-696)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedenih zakonskih določb izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih naročanja blaga, storitev ali gradenj in to med naročnikom, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo in funkcionarjem oziroma poslovnim subjektom (pravno osebo), v kateri je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Četrti odstavek 83. člena ZIntPK določa, da so pogodbe, ki so jih naročniki sklenili pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo ne glede na določbe prvega odstavka 35. člena v veljavi do izteka pogodbenega roka. Če na dan uveljavitve tega zakona poteka postopek javnega naročila, v katerem je udeležen ponudnik, s katerim naročnik v skladu s prvim in drugim odstavkom 35. člena ne sme poslovati, mora ponudnik v roku petih dni po uveljavitvi tega zakona umakniti svojo ponudbo.
Ob upoštevanju določbe 83. člena ZIntPK, po kateri pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, to je pred 5.6.2010, ostanejo v veljavi do izteka pogodbenega roka, komisija meni, da sklenitev aneksa, ki bi podaljšal veljavnost pogodbe, sklenjene med občino in družbo X d.o.o., ni dopustna, saj bi to bilo v nasprotju s 83. in 35. členom ZIntPK . Pri tem opozarjamo še na sedmi odstavek 35. člena, ki določa, da so pogodba in druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami tega člena, nične.
Kar se tiče sklenitve pogodbe oziroma aneksa z javnim podjetjem kot upravljavcem v občini, pa v tem primeru omejitev poslovanja ni, saj 35. člen ZIntPK določa omejitve oziroma prepoved poslovanja le med občino in izvajalcem storitev, pri katerem občinski funkcionar opravlja svojo funkcijo, kar pomeni, da je sklenitev pogodbe oziroma aneksa med družbo X d.o.o. in javnim podjetjem dopustna.
Glede prijave premoženjskega stanja v svojstvu občinskega svetnika niste zavezaznec za prijavo premoženja, bi pa to postali, če bi kot občinski svetnik (ali na kakšni drugi podlagi) kakorkoli sodelovali pri izvedbi javnega naročila, če vrednost naročila presega 40.000 evrov za blago in storitve oz. 80.000 evrov za gradnje. Tretji odstavek 41. člena ZIntPK določa, da morajo osebe odgovorne za javna naročila, komisiji sporočiti podatke o premoženjskem stanju enkrat letno, in sicer do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja, ki presega navedene zneske. Po četrtem odstavku se sporočanje podatkov o premoženjskem stanju iz drugega in tretjega odstavka tega člena izvede preko elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije. Ob tem bi opozarjamo še na določbo petega odstavka 41. člena, ki določa, da organi, kjer so zaposleni zavezanci, in naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje, komisiji posredujejo sezname teh zavezancev v 30 dneh po vsaki spremembi.
Ob upoštevanju navedenih določb ste torej v primeru, da vas naročnik (občina) imenuje v komisijo za oddajo javnega naročila ali vas določi kot osebo, ki odloča, potrjuje in predlaga vsebino razpisne dokumentacije, ocenjuje ponudbe oziroma naročniku predlaga izbor ponudnika, dolžni komisiji sporočiti podatke o premoženjskem stanju enkrat letno, in sicer do 31. januarja tekočega leta, če ste v preteklem letu sodelovali vsaj v enem postopku javnega naročanja, pri katerem je vrednost naročila presegla 40.000 evrov za blago in storitve oz. 80.000 evrov za gradnje.

(odgovor z dne 4.8.2011 št. 001-1/2011 – 685)

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki prepoveduje poslovanje med organom, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva s funkcionarjem, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali z njegovim družinskim članom. Prepoved velja za poslovanje organa s funkcionarjem kot fizično osebo, kot samostojnim podjetnikom ali s subjektom (pravno osebo), v katerem je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Glede na to, da je občinski svetnik po izrecni določbi Zakona o lokalni samoupravi funkcionar, občina, v kateri opravlja svetniško funkcijo, pri njem torej ne sme naročati blaga, storitev in gradenj, niti mu podeliti koncesije ali katere od izključnih ali posebnih pravic ali vstopiti z njim v katero drugo obliko javno-zasebnega partnerstva.

(odgovor z dne 8.1.2011 št. 001-1/2011-680)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja in določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS) glede statusa članov nadzornega odbora občine.
35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj (postopek javnega naročanja), podeljevanja koncesije, sklepanja javno zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved poslovanja iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedenih določb, ki omejujejo poslovanje z občino kot organom, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, je razvidno, da je prepoved poslovanja podana le s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo kot tudi s subjektom, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
ZLS v 34.a členu določa, da so občinski funkcionarji člani občinskega sveta, župan in podžupan občine. Člani nadzornega odbora občine, ki jih imenuje občinski svet, pa po ZLS ne sodijo med občinske funkcionarje.
Ob upoštevanju navedene zakonodaje v primeru, ko v postopku javnega naročanja v občini nastopajo družinski člani člana nadzornega odbora občine, ki ni občinski funkcionar, po mnenju komisije niso podane omejitve poslovanja, kot jih določa 35. člena ZIntPK. Ker za osebi B in C ne veljajo omejitve poslovanja, njuni podjetji lahko poslujeta preko javnih naročil z občino.
Opozarjamo pa, da v tem primeru za člana nadzornega odbora občine kot uradno osebo veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, kar pomeni, da se mora izločiti iz vseh postopkov ali razprav znotraj nadzornega odbora, v katerih bi se kakorkoli pojavljala podjetja, povezana z njegovimi družinskimi člani, saj bi se v takem primeru najmanj ustvaril videz, da njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegove javne funkcije.

(odgovor z dne 22.7.2011 št. 001-1/2011-666)

35. člen ZIntPK-A, ki je stopil v veljavo 23.4.2011, je v petem odstavku določil, da funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, organu, v katerem opravljajo funkcijo, posredujejo naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni ali njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka tega člena. Organ seznam subjektov iz prejšnjega stavka posreduje komisiji najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov oziroma obvestila o spremembi subjektov.
Ob upoštevanju navedenih določb je funkcionar vsako spremembo glede poslovnega subjekta dolžan sporočiti organu, v katerem opravlja svojo funkcijo, organ pa spremembo seznama posreduje Komisiji.
Glede omejitev poslovanja pa vas komisija opozarja na 36. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa, da v roku dveh let po prenehanju funkcije funkcionar v razmerju do organa, pri katerem je opravljal svojo funkcijo, ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike. V drugem odstavku 36. člen ZIntPK pa je določeno, da organ, v katerem je funkcionar opravljal funkcijo, v roku enega leta po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu.
Ob upoštevanju navedenih določb je v primeru prenehanja mandata člana občinskega sveta spremembo podatkov o poslovnih subjektih, ki so povezani z bivšim funkcionarjem, dolžna komisiji sporočiti občina, pri čemer pa poudarjamo, da mora njegov poslovni subjekt glede na 36. člen ZIntPK tako na seznamu občine o omejitvah poslovanja, kot tudi na seznamu Komisije ostati še eno leto po prenehanju funkcije člana občinskega sveta.

(odgovor z dne 22.7.2011 št. 001-1/2011-665)

Peti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, organu, v katerem opravljajo funkcijo, posredujejo naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni ali njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka tega člena. Organ seznam subjektov iz prejšnjega stavka tega člena posreduje komisiji najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov oziroma o spremembi subjektov.
V primeru, da funkcionar v nasprotju z določbo petega odstavka 35. člena organu, v katerem opravlja funkcijo, ne sporoči podatkov o subjektih, s katerimi so on ali njegovi družinski člani povezani, stori po 77. členu ZIntPK prekršek, za katerega je predvidena globa od 400 do 1.200 EUR. To velja za funkcionarje, ki so nastopili funkcijo po uveljavitvi novele ZIntPK-B, torej po 4.6.2011.
Funkcionarji, ki so bili na dan uveljavitve novele ZIntPK-B že na funkciji, so skladno z 32. členom te novele dolžni organu, v katerem opravljajo funkcijo, sporočiti podatke o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona (ta rok je iztekel 4.7.2011). Prekrškovna sankcija za kršitev te določbe ni predvidena.
Ob upoštevanju navedenih določb vam svetujemo, da tiste funkcionarje, ki so nastopili funkcijo po 4.6.2011, ponovno pozovete k predložitvi predpisanih podatkov o subjektih, s katerimi so povezani oni ali njihovi družinski člani, ter jih seznanite s prekrškovnimi sankcijami oziroma globo, ki jim grozi po 77. členu ZIntPK, če svoje obveznosti ne izpolnijo. Če tudi po dodatnem pozivu tega ne bodo storili, sporočite seznam teh funkcionarjev Komisiji, ki bo kot pristojen prekrškovni organ zoper kršitelje uvedla postopke o prekršku.
Kar se tiče funkcionarjev, ki so nastopili funkcijo pred 4.6.2011 in vam nočejo sporočiti podatkov o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, pa seznam teh funkcionarjev prosimo pošljite komisiji. Preverili bomo, ali so ti funkcionarji pred spremembo 35. člena ZIntPK komisiji skladno z zakonom poslali kakšne podatke o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja in ukrepali glede na ugotovitve.

(odgovor z dne 18.7.2011 št. 001-1/2011-657)

Sporočamo vam, da v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZIntPK organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali
– je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Nadalje peti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, organu, v katerem opravljajo funkcijo, posredujejo naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni in njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka tega člena. Organ seznam subjektov iz prejšnjega stavka tega člena posreduje komisiji najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov oziroma obvestila o spremembi subjektov. Komisija seznam subjektov iz prvega stavka tega odstavka mesečno objavlja na svoji spletni strani.
V skladu z navedenimi zakonskimi določbami morate torej kot občinski svetnik – funkcionar organu (občini), pri katerem opravljate svojo funkcijo sporočiti naslednje podatke:
– svoje ime in priimek,
– enotno matično številko (EMŠO),
– funkcijo, ki jo opravljate,
– podatke o nazivu, matični številki in sedežu subjektov, za katere v skladu s 35. členom ZIntPK velja omejitev poslovanja,
– podatke, ali je omejitev poslovanja nastopila zaradi udeležbe funkcionarja samega ali njegovega družinskega člana (brez osebnih podatkov družinskih članov) v tem subjektu in
– način udeležbe v poslovnem subjektu oziroma ali je funkcionar oz. njegov družinski član 1) poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali 2) v več kot 5% udeležen v lastništvu, kapitalu ali upravljanju poslovnega subjekta.
Glede na vaše navedbe lahko z gotovostjo trdimo, da nastopijo omejitve oziroma prepoved poslovanja v primeru društva, katerega predsednik (in s tem zakoniti zastopnik) ste; za druge subjekte, ki jih navajate v vašem dopisu, pa v skladu s 35. členom ZIntPK ne veljajo omejitve oziroma prepoved poslovanja v razmerju do organa, pri katerem opravljate funkcijo, če ne vi sami, ne vaša soproga ali drug družinski član v njih ni udeležen na način, določen v 35. členu ZIntPK. Omejitve poslovanja s posameznim subjektom bi nastopile, če bi bili vi npr. (tudi) zakoniti zastopnik družbe B, če bi bila vaša soproga direktorica (poslovodja) v gospodarski družbi D v lasti občine ali javnega zavoda E (zgolj članstvo v nadzornem svetu ne ustvarja omejitev poslovanja; upamo pa, da ste se kot mestni svetnik izločili iz vseh faz odločanja o imenovanju vaše soproge za predsednico nadzornega sveta javnega zavoda – to namreč zahtevajo pravila o dolžnem izogibanju nasprotju interesov).

(odgovor z dne 15.7.2011 št. 001-1/2011-650)

Sporočamo vam, da so »družinski člani« skladno s sedmo točko 4. člena ZIntPK zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Družinskih članov po ZIntPK torej ni mogoče razlagati oziroma ožiti samo na tiste posameznike, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu, saj je določba zakona, ki opredeljuje pojem družinskih članov, napisana jasno in ne pušča dvoma o tem, da med družinske člane spadajo tudi posamezniki (zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre), ki s funkcionarjem ne živijo v skupnem gospodinjstvu.
Peti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, organu, v katerem opravljajo funkcijo, posredujejo naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni in njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK. To pomeni, da je pridobitev teh podatkov zakonska dolžnost posameznega funkcionarja, zato vam svetujemo, da v konkretnem primeru (glede na okoliščine, ki jih navajate) sporočite oziroma sugerirate funkcionarjem, da naj pozovejo svoje družinske člane, da jim sporočijo podatke, potrebne za izvrševanje 35. člena ZIntPK.
V primeru, da funkcionar nikakor ne more priti do podatkov o udeležbi svojih družinskih članov v subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja oziroma prepoved poslovanja po ZIntPK, je po oceni komisije primerno, da funkcionar o tem organu, pri katerem opravlja funkcijo, poda izjavo v pisni obliki in pri tem pojasni tudi, na kakšen način je želel pridobiti podatke (na primer s pisnim pozivom družinskemu članu, ki živi v tujini, na katerega pa ni bilo odgovora). Te izjave naj se hranijo pri organu, ki mora biti pozoren na primere, ko bi želel v poslovno razmerje z njim stopiti subjekt, ki je zelo verjetno povezan z družinskim članom funkcionarja, za katerega slednji sicer ni mogel posredovati podatkov. Kljub priporočeni dodatni previdnosti organa pa je v takih primerih odgovornost za morebitno poslovanje v nasprotju s 35. členom ZIntPK na funkcionarju.
77. člen ZIntPK, ki v osmi alineji določa, da se funkcionarja, ki organu, v katerem opravlja funkcijo, ne sporoči podatkov o subjektih, s katerimi je on ali njegovi družinski član povezan na način iz prvega odstavka 35. člena, kaznuje za prekršek z globo od 400 – 1200 EUR. Komisija bo kot pristojen prekrškovni organ v primeru uvedbe postopka za ta prekršek v prvi vrsti presojala (ne)opravičljivost razlogov, zaradi katerih funkcionar svojemu organu ni posredoval podatkov o določenem subjektu, za katerega veljajo omejitve poslovanja, zato je koristno, da funkcionar pisno izjavo o tem, da ni mogel pridobiti podatkov od določenega družinskega člana, podkrepi z dokazi, ki bodo izkazovali njegove aktivnosti v smeri pridobitve podatkov in razlog(e), zakaj so bile te aktivnosti neuspešne.
V zvezi z vašim drugim vprašanjem pa vam sporočamo, da je postopek javnega naročanja splošen izraz, ki zajema vse vrste in oblike javnega naročanja izvedene na podlagi Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 in 18/2011– v nadaljevanju ZJN-2) ter predpisov, sprejetih na njegovi podlagi. Posebej poudarjamo, da se absolutna omejitev oziroma prepoved poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK razteza tudi na javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20. 000 evrov brez DDV za blago in storitve in 40. 000 evrov brez DDV za gradnje. ZJN-2 ta naročila v petem odstavku 24. člena izrecno imenuje »javna naročila«, naročniki pa morajo za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila (za ta javna naročila se sicer uporablja le določbe 105.a in 107. člena ZJN-2). To pomeni, da je tudi pri teh naročilih potrebno postopati po določenih pravilih in izvesti (vsaj) postopek njihovega vpisa v evidenco. Glede na navedeno absolutna prepoved poslovanja v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZIntPK velja tudi v primerih, ko gre za javna naročila, za katera morajo naročniki voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila v skladu z ZJN -2 in kadar gre za javna naročila pod pragom 10.000 EUR, ko ni potrebno pridobiti izjave od ponudnika, skladno s šestim odstavkom 14. člena ZIntPK.

(odgovor z dne 15.7.2011 št. 001-1/2011-644)

Ob upoštevanju določb 35. člena ZIntPK občina ne sme naročati storitev oziroma poslovati s podžupanom ali njegovim sinom kot fizičnima osebama, niti s poslovnim subjektom, v katerem je udeležen sin podžupana kot zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, razen v primerih, ko je bila pogodba o opravljanju storitev sklenjena med občino in sinom podžupana pred nastopom funkcije podžupana ali pred uveljavitvijo ZIntPK, to je pred 5.6.2010. V teh primerih pogodba velja do izteka pogodbenega roka. V nasprotnem primeru je v smislu sedmega odstavka 35. člena ZIntPK takšna pogodba ali druga oblika pridobivanja sredstev, nična.
ZIntPK določa tudi prekrškovne sankcije za ravnanja, ki so v nasprotju s prvim, drugim in četrtim odstavkom 35. člena ZIntPK in so opredeljena kot prekršek, za katerega je predpisana globa od 400 do 4.000 evrov za odgovorno osebo organa ali organizacije javnega sektorja ali ožjega dela občine. V konkretnem primeru to pomeni, da odgovorna oseba občine, ki sklene pogodbo o izvajanju javnih naročil s funkcionarjem občine ali njegovim družinskim članom v nasprotju s prvim, drugim in četrtim odstavkom 35. člena, stori prekršek in se jo kaznuje z globo v višini od 400 do 4.000 evrov. Za izvajanje določb tega zakona je pristojna komisija, ki prekrškovni postopek uvede po uradni dolžnosti.

(odgovor z dne 14.7.2011 št. 001-1/2011-640)

35. člen ZIntPK v prvem odstavku določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Izvajanje postopka javnega naročila, ki bi ga za naročnika izvajala odvetniška družba, sodijo po mnenju Komisije med pravne storitve, ki v smislu 9. točke 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 34/2008, 19/2010 in 18/2011, v nadaljevanju ZJN-2) štejejo med javna naročila storitev in so zajeta v Seznamu storitev B, ki se skladno z 2. odstavkom 20. člena ZJN-2 oddajajo po pravilih ZJN-2.
Glede na navedeno, velja v primeru, ko želi odvetniška družba funkcionarjevega sina izvajati javno naročilo v zvezi z vodenjem postopka javnega naročanja, absolutna prepoved poslovanja v smislu 35. člena ZIntPK, kar pomeni, da organ oziroma naročnik po Zakonu o javnem naročanju ne sme naročati storitev oziroma poslovati s sinom svojega funkcionarja kot fizično osebo, niti s poslovnim subjektom, v katerem je udeležen sin funkcionarja kot poslovodja ali zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

(odgovor z dne 14.7.2011 št. 001-1/2011-630)

ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5-odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Po šestem odstavku 35. člena omejitve po določbah tega člena ne veljajo za poslovanje na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije. Po sedmem odstavku so pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami tega člena, nične.
Iz navedenih zakonskih določb izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja, katerih predmet so naročila blaga, storitev ali gradnje, med naročnikom, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom.
Upoštevajoč navedene določbe 35. člena ZIntPK je v vašem primeru, ko podžupan oziroma njegov sin nastopa v postopkih javnega naročanja in opravlja storitve za občino kot fizična oseba ali kot samostojni podjetnik in tudi kot udeleženec v pravnem subjektu z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah,upravljanju ali kapitalu, podana absolutna omejitev poslovanja, kar pomeni, da občina kot naročnik in plačnik storitev ne sme naročati storitev oziroma poslovati s podžupanom ali njegovim sinom kot fizičnima osebama, niti s poslovnim subjektom, v katerem je udeležen sin podžupana kot zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. V primeru, da je bila pogodba o opravljanju storitev med občino in sinom podžupana sklenjena pred nastopom funkcije podžupana, ostane skladno s četrtim odstavkom 83. člena ZIntPK v veljavi do izteka pogodbenega roka.

(odgovor z dne 7.7.2011 št. 001-1/2011-618)

Sporočamo vam, da na podlagi 35. člena ZIntPK subjekte, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, v skladu s spremenjenim 35. členom ZIntPK ne poročate več Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija), kot ste to urejali v preteklih obdobjih, ampak morate subjekte, s katerimi veljajo omejitve poslovanja sporočiti organu, pri katerem opravljate funkcijo (torej Državnemu zboru in občini, v kateri opravljate funkcijo svetnika). Organu morate sporočiti podatke o vseh subjektih, v katerih ste vi ali vaši družinski člani (brez navedbe osebnih podatkov družinskega člana) udeleženi kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik in v katerih ste vi ali vaši družinski člani (brez navedbe osebnih podatkov družinskega člana) neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeleženi pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Dejstvo, ali je subjekt poslovno aktiven ali ne, z vidika 35. člena ZIntPK ni pomembno, ampak je odločilna formalno-pravna povezanost funkcionarja ali njegovega družinskega člana s subjektom, ki je vpisan v ustrezen register in na podlagi tega poslovno sposoben. Organu morate torej sporočiti tudi podatke o trenutno mirujočem (ampak registriranem) poslovnem subjektu, če je ta subjekt povezan z vami ali vašimi družinskimi člani na katerega od zgoraj navedenih načinov.
Vse prejete podatke o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, nato organ prenese v elektronski obrazec, preko katerega jih posreduje komisiji.

(odgovor z dne 5.7.2011 št. 001-1/2011-607)

Če so člani komisij hkrati občinski funkcionarji (to so župani, podžupani in občinski svetniki), je odgovor na vaše vprašanje v celoti razviden iz priloženega Pojasnila o obsegu omejitev poslovanja po spremembi 35. člena ZIntPK, iz katerega boste lahko razbrali, da je poslovanje v smislu dodeljevanja sredstev društvu med občino in tem društvom dovoljeno le, če se občinski funkcionar, ki je hkrati zastopnik društva, v celoti izloči iz postopka podeljevanja občinskih sredstev temu društvu.
Če pa člani komisij niso hkrati tudi občinski funkcionarji, ampak tretje osebe, je treba preveriti, ali imajo v svojstvu članov komisije status uradne osebe skladno z ZIntPK (ZIntPK poleg funkcionarjev kot uradne osebe šteje še uradnike na položaju in druge javne uslužbence, poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja). Če so uradne osebe, jih zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, ki je definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (komisija opozarja, da za ugotovitev nasprotja interesov skladno z ZIntPK zadostuje že videz, da hkratno opravljanje določenih nalog vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog tega posameznika). Člani razpisnih komisij, ki so uradne osebe, se morajo torej skladno z ZIntPK izločiti iz postopka dodeljevanja sredstev društvu, katerega člani so, saj se v nasprotnem primeru ustvari najmanj videz, da pri razdelitvi sredstev ne odločajo objektivno in nepristransko, ko gre za »njihovo« društvo. Če ima društvo neposrednega konkurenta pri razdeljevanju sredstev, se morajo izločiti tudi iz postopka dodeljevanja sredstev temu konkurentu, če ta vpliva na višino sredstev za njihovo društvo.
Če pa člani razpisnih komisij niso uradne osebe skladno z definicijo iz ZIntPK (kar bo verjetno pravilo), pa komisija meni, da kljub odsotnosti neposredne zakonske zaveze izogibati se nasprotju interesov tudi za te osebe velja, da bi se morale zaradi zmanjševanja korupcijskih tveganj (ko se znajdejo v okoliščinah člana razpisne komisije in hkrati člana društva, ki kandidira za pridobitev sredstev) izločiti iz postopka razdeljevanja sredstev v delu, ki se kakorkoli nanaša na »njihovo« društvo. Glede na to, da člani komisij v konkretnem primeru upravljajo z javnimi sredstvi in so torej zavezani delovati v javnem interesu, komisija meni, da je treba samoizločitev vsake odgovorne osebe v javnem sektorju, ki se znajde v nasprotju interesov, šteti kot etični standard, za katerega je primerno, da se vzpostavi vsaj kot dogovorjeni standard; primerno pa bi bilo, da ga organ tudi predpiše in s tem »uzakoni« v svojem internem aktu.

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-600)

V skladu s 35. členom ZIntPK, morate kot organ pridobiti od funkcionarjev naslednje podatke:
– ime in priimek funkcionarja,
– enotno matično številko (EMŠO),
– funkcijo, ki jo opravlja funkcionar,
– podatke o nazivu, matični številki in sedežu subjektov, za katere v skladu s 35. členom ZIntPK velja omejitev poslovanja,
– podatke, ali je omejitev poslovanja nastopila zaradi udeležbe funkcionarja samega ali njegovega družinskega člana v tem subjektu in
– način udeležbe v poslovnem subjektu oziroma ali je funkcionar oz. njegov družinski član 1) poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali 2) v več kot 5% udeležen v lastništvu, kapitalu ali upravljanju poslovnega subjekta,
Funkcionarji vam morajo poročati tudi o tem, da ne oni sami, ne njihovi družinski člani z nobenim subjektom niso povezani na način, da bi nastopile omejitve poslovanja (to je potrebno, ker sicer ni jasno, ali funkcionar povezanih subjektov ni prijavil, ali pa takih subjektov ni).

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-599)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci pa po tretjem odstavku 35. člena ne velja za postopke in druge načine pridobivanja sredstev pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz postopka o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja, da je absolutna omejitev poslovanja med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in subjektom, v katerem je funkcionar tega organa udeležen kot ustanovitelj, podana le v postopkih javnega naročanja, podeljevanja koncesij in javno-zasebnega partnerstva.
Postopek menjave nepremičnin samoupravnih lokalnih skupnosti ne sodi med postopke javnega naročanja, podeljevanja koncesij ali javno-zasebnega partnerstva, za katere velja omejitev poslovanja po prvem odstavku 35. člena ZIntPK, temveč med postopke razpolaganja s stvarnim premoženjem, ki jih ureja Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, v nadaljevanju ZSPDSLS). 23. člen ZSPDSLS v tretji alinei določa, da se nepremično premoženje države ali samoupravnih lokalnih skupnosti lahko proda ali zamenja na podlagi neposredne pogodbe, če gre za menjavo nepremičnin, pod pogojem da se vrednost državnega premoženja in premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti z zamenjavo ne zmanjša ter da razlika med zamenjanima nepremičninama ni večja od 20%, vendar največ 80.000 EUR, izjemoma je lahko razlika večja, pod pogojem, da se ta razlika prenese v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti.
Ob upoštevanju določb 35. člena ZIntPK po mnenju Komisije omejitev poslovanja pri izvedbi postopka zamenjave zemljišč med občino in subjektom, katerega ustanovitelj je član občinskega sveta, ni podana, kar pomeni, da občina lahko sklene menjalno pogodbo s subjektom občinskega svetnika skladno z določbami ZSPDSLS, pri čemer Komisija v izogib morebitnemu nasprotju interesov svetuje, da se občinski svetnik izloči iz vseh postopkov oziroma faz odločanja občinskega sveta o menjavi nepremičnin, katerih lastnik je (če bo o tem (so)odločal občinski svet, predvsem pa iz postopkov vrednotenja menjanih nepremičnin.

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-590)

ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih in izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali
– je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Iz navedenih določb izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja in sklepanja javno zasebnega partnerstva vključno s podeljevanjem koncesij (posebnih in izključnih pravic) med organom, ki izvaja postopek podeljevanja koncesije, in subjektom, v katerem je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik.
V vašem primeru, ko opravljate funkcijo člana občinskega sveta občine, ki bi podelila koncesijo za opravljanje občinske javne gospodarske službe družbi, katere direktor in pooblaščenec za zastopanje ste, je torej podana absolutna prepoved poslovanja, kar pomeni, da občina, v kateri opravljate funkcijo občinskega svetnika, ne sme skleniti pogodbe o podelitvi koncesije družbi, katere poslovodja in zastopnik ste. Pri tem posebej opozarjamo na sedmi odstavek 35. člena, ki določa, da so pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami tega člena, nične.

(odgovor z dne 28.6.2011 št. 001-1/2011-578)

V skladu s 35. členom ZIntPK omejitve poslovanja veljajo le med subjektom funkcionarja ali njegovega družinskega člana in organom, v katerem funkcionar opravlja funkcijo. Absolutna prepoved poslovanja velja v primeru javnih naročil in javno-zasebnega partnerstva, vključno s podeljevanjem koncesij.
V primeru, ko gre za poslovanje funkcionarja s samostojnimi podjetniki in pravnimi osebami, ki v isti občini sodelujejo pri postopkih javnih naročil, torej ni podana omejitev poslovanja po ZIntPK, saj ti s.p.-ji oziroma pravne osebe niso naročniki v smislu 35. člena ZIntPK.
Občinski funkcionar občini, v kateri opravlja funkcijo (se pravi je župan, podžupan ali občinski svetnik), ne more prodajati blaga oziroma storitev, saj takšno poslovanje zapade v pojem javnega naročanja skladno z ZIntPK, četudi gre za majhne zneske.

(odgovor z dne 28.6.2011 št. 001-1/2011-576)

Sporočamo vam, da omejitve poslovanja v skladu s 35. členom ZIntPK veljajo le za subjekte, povezane s funkcionarji in njihovimi družinskimi člani.
V skladu s 6. točko 4. člena ZIntPK so funkcionarji oziroma funkcionarke: poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti), poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, kjer njihove pravice in obveznosti niso drugače urejene z akti Evropskega parlamenta in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah in drugih mednarodnih institucijah, generalni sekretar vlade, bivši funkcionarji, dokler prejemajo nadomestilo plače v skladu z zakonom, ter funkcionarji Banke Slovenije, če njihove pravice in obveznosti niso drugače urejene z zakonom, ki ureja Banko Slovenije in drugimi predpisi, ki obvezujejo Banko Slovenije.
Nadalje 34. a člena Zakona o lokalno samoupravi (Uradni list RS št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009 in 51/2010) določa, da so občinski funkcionarji člani občinskega sveta, župan in podžupan.
Izhajajoč iz navedenega člani nadzornega odbora občine niso funkcionarji in niso zavezanci za poročanje podatkov o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja v razmerju do občine, v kateri delujejo kot člani nadzornega odbora.

(odgovor z dne 31.1.2012 št. 06252-1/2012-129)

Komisija je pri presoji vašega vprašanja izhajala iz določb ZIntPK o omejitvah poslovanja in nasprotja interesov.
35. člen ZIntPK ureja omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja in subjektom, v katerem je udeležen funkcionar naročnika ali njegov družinski član. 6. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa kdo so funkcionarji. Organi, ki sicer delujejo v sklopu javnega sektorja vendar njihovi zaposleni (v vašem primeru učitelj v osnovni šoli) nimajo statusa funkcionarjev skladno z veljavno zakonodajo, ne zapadejo pod sistem omejitev poslovanja po ZIntPK, zato primeri, v katerih so udeležene osebe iz javnega sektorja, ki niso funkcionarji (oziroma njihovi družinski člani), glede omejitev poslovanja ne zapadejo v sistem prepovedi po ZIntPK. To pomeni, da z vidika ZIntPK ni omejitev, da bi društvo, katerega predsednik ste, za šolo, v kateri ste zaposleni, opravilo storitev organiziranja športnega dne.
Opozarjamo pa, da morate kot javni uslužbenec (uradna oseba) paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Glede na to, da bo društvo šoli zaračunalo svoje storitve, torej v vlogi učitelja na vaši matični šoli ne smete sodelovati v nobeni od faz postopka odločanja o tem, katero društvo bo izbrano za organiziranje dneva dejavnosti oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka izbire izvajalca/društva.

(odgovor z dne 24.3.2012, pod št. 06241-1/2012,150)

Občina je določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja dolžna upoštevati. Je pa odgovor na vaše vprašanje odvisen od tega, kdo izvaja postopek dodeljevanja teh pomoči. V kolikor je postopek dodeljevanja pomoči v rokah občine, je za vas relevanten tretji odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja t.i. pogojno omejitev poslovanja. Ker gre za postopke oziroma t.i. druge načine pridobivanja sredstev – javni razpis (in ne za tiste, vsebovane v prvem odstavku 35. člena ZIntPK) je posel oziroma pridobitev sredstev dopustna, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla (v nasprotnem primeru nastopijo posledice kot primeru prepovedi poslovanja, to je ničnost pravnega posla). Konkretno to pomeni, da občinski funkcionar v tem primeru ne sme sodelovati pri odločitvi občine glede dodelitve pomoči oziroma se mora v celoti in popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja (od najbolj začetne – oblikovanja razpisnih pogojev do končne – odločitve o izbiri prejemnikov sredstev) o tem in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi omenjene pomoči.
V kolikor pa se omenjeni javni razpis za dodelitev pomoči izvaja na ravni države, pa omejitev za funkcionarja občine ni, ker omejitve poslovanja po ZIntPK veljajo v razmerju organ – funkcionar, ki v tem organu opravlja svojo funkcijo.

(odgovor z dne 23.4.2012, pod št. 06241-1/2012-148)

Občina je po ZIntPK dolžna upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. Za vaš primer (razpis) je relevanten tretji odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja t.i. pogojno omejitev poslovanja. Ker gre za postopke oziroma t.i. druge načine pridobivanja sredstev (in ne za tiste, vsebovane v prvem odstavku 35. člena ZIntPK) je posel oziroma pridobitev sredstev dopustna, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla (v nasprotnem primeru nastopijo posledice kot primeru prepovedi poslovanja, to je ničnost pravnega posla). Konkretno to pomeni, da občinski svetnik ne sme sodelovati pri oblikovanju kriterijev razpisa in pri odločitvi občine o tem, ali se bo njegovi ženi odobrila subvencija za najem stanovanjskih kreditov oziroma se mora v celoti in popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi omenjene subvencije. Torej v kolikor se je občinski svetnik dosledno izključeval iz vseh (pred) faz postopka v katerem se odloča o dodelitvi subvencije (in le v tem primeru) občina lahko nadaljuje z obravnavanjem vloge.

(odgovor z dne 23.4.2012, pod št. 06241-1/2012-147)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Iz navedene določbe izhaja, prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja, podeljevanja koncesij in sklepanja javno-zasebnega partnerstva le med naročnikom, pri katerem opravlja funkcionar svojo funkcijo ali njegovim družinskim članom ter med subjektom, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član zakoniti zastopnik, poslovodja ali član poslovodstva oziroma je v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
V vašem primeru, ko se vzpostavi poslovno razmerje med organom skupne občinske uprave kot naročnikom, v katerem član občinskega sveta ne opravlja funkcije (funkcijo opravlja v svoji občini kot občinski svetnik) in poslovnim subjektom (podjem občinskega svetnika), po mnenju komisije niso podane omejitve poslovanja v smislu prvega odstavka 35. člena ZIntPK, kar pomeni, da v skladu z navedenimi določbami skupna občinska uprava lahko sklene posle s podjemom enega ali drugega občinskega svetnika.

(odgovor z dne 24. 4.2012, pod št. 06241-1/2012,146)

Komisija je pristojna zgolj za razlago določb ZIntPK, zato vam ne moremo odgovoriti na vprašanje, ali obstajajo kakršnekoli zakonske omejitve, po katerih brat direktorja občinske uprave ne bi smel biti imenovan za odgovornega urednika javnega glasila občine.
ZIntPK v 35. členu ureja omejitve poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja in subjektom, v katerem je udeležen funkcionar organa ali organizacije javnega sektorja ali njegov družinski član. Ker direktor občinske uprave ni funkcionar, se zanj in za njegove družinske člane ne uporabljajo določbe 35. člena ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja.
Mora pa direktor občinske uprave – kot uradna oseba paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK) Skladno s tem, naj se direktor občinske uprave, ob spoštovanju drugih zakonskih določb, izloči iz katerih koli postopkov oziroma se vzdrži vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek razpisa za odgovornega urednika javnega glasila občine.

(odgovor z dne 13.4.2012, pod št. 06241-1/2012,137)

a

Občina vodi postopek podelitve koncesije za opravljanje zdravstvene službe na področju zobozdravstvenega varstva odraslih. A je predsednik krajevne skupnosti ter hkrati tudi zakoniti zastopnik in lastnik podjetja X d.o.o., ki tudi kandidira za podelitev zgoraj navedene koncesije. Iz pravnih aktov, ki urejajo delovanje občine in krajevne skupnosti izhaja, da je krajevna skupnost sicer ožji del občine, ki pa ima status samostojne pravne osebe. Krajevna skupnost v pravnem prometu samostojno nastopa kot naročnik blaga in storitev ter samostojno sklepa pravne posle. Glede na navedeno in ob upoštevanju določb 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ureja institut omejitve poslovanja, ste mnenja, da za občino in A ne velja prepoved poslovanja in zato lahko podjetje X enakovredno sodeluje v postopku podeljevanja koncesije na področju zobozdravstvenega varstva odraslih. Zanima vas, ali velja med navedenima pravnima subjektoma omejitev poslovanja oziroma kakršnakoli druga omejitev za morebitno podelitev koncesije družbi X. A je bil kot predstavnik soustanoviteljice občine imenovan za člana v Svet zavoda, s strani občinskega sveta občine. Nalogo predstavnika občine opravlja na prostovoljni bazi. Ne glede na dejstvo, da ne obstaja zakonska podlaga, ki bi določala, da je potrebno v postopku pridobiti mnenje zavoda, se v praksi v postopku podelitve koncesije mnenja pridobivajo. V kolikor bi torej občina iskala mnenje zavoda pred podelitvijo koncesije, ste mnenja, da se mora v postopku, po katerem bi bilo mnenje izdano, občina zaradi konflikta interesov v vsakem primeru izločiti iz sodelovanja in odločanja v takšnem postopku. Ker bi se morala občina po vašem mnenju v vsakem primeru izločiti iz obravnave ali odločanja, menite tudi, da stališče direktorja, ki meni da pozitivnega soglasja oziroma mnenja družbi X d.o.o. ne bo izdal, v kolikor bo njen zakoniti zastopnik takrat še član sveta zavoda, ni pravilno, zato prosite za mnenje ali je vaše stališče z vidika zakonodaje pravilno oziroma ali obstaja kakšna druga omejitev za sodelovanje A v zgoraj navedenih situacijah.

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar (na lokalni ravni so to župan, podžupan, občinski svetnik), ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa oziroma organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Nadalje četrti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da prepoved poslovanja iz prvega odstavka in prepoved iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK veljata tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.
Če predsednik krajevne skupnosti ni hkrati tudi funkcionar občine, ki podeljuje koncesijo (občinski funkcionarji so župan, podžupan in občinski svetnik) ali družinski član katerega od občinskih funkcionarjev, za podelitev koncesije ni omejitev z vidika 35. člena ZIntPK.
V zvezi z drugim vprašanjem ponovno poudarjamo, da v primeru, da predsednik krajevne skupnosti ni hkrati tudi funkcionar občine, ki podeljuje koncesijo ali družinski član katerega od občinskih funkcionarjev, ni omejitev z vidika 35. člena ZIntPK za podelitev koncesije.
Kar se tiče vprašanja »soglasja«, ki naj bi ga izdal direktor zavoda, se komisija do tega vprašanja ne more opredeliti, ker to ni materija, ki jo ureja ZIntPK, zato vam predlagamo, da se za razlago obrnete na pristojno službo pristojnega ministrstva.
Kar se tiče nasprotja interesov, ZIntPK to nasprotje opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge. Pri razlagi nasprotja interesov gre za okoliščine, ki se vedno tičejo konkretnega posameznika oziroma konkretne uradne osebe in ne inštitucije ali organa kot takega, zato z vidika določb ZIntPK ni moč soglašati z mnenjem občine, da se mora občina zaradi konflikta interesov v vsakem primeru izločiti iz sodelovanja/postopka zaradi nasprotja interesov. Velja pa ta obveza za uradno osebo (A), ki kot član sveta javnega zavoda ne sme odločati o izdaji soglasja družbi X, katere zakoniti zastopnik in lastnik je, vzdržati pa se mora tudi vsakršnih (formalnih ali neformalnih) vplivov na to odločanje.

(odgovor z dne 6.4.2012, pod št. 06241-1/2012-133)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami ZIntPK oddaje nepremičnin v najem, kadar je lastnik nepremičnine organ javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje (v smislu 35. člena ZIntPK) ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Pri oddaji nepremičnin s strani občine, le ta ne naroča blaga, storitev ali gradenj, kot to med drugim določa 35. člen ZIntPK, zato se oddaja nepremičnine v lasti občine ne more presojati na podlagi 35. člena ZIntPK.
So pa uradne osebe (v vašem primeru občinska svetnica, katere sin je direktor zavoda) pri postopku oddaje nepremičnine dolžne paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK).

(odgovor z dne 5.4.2012, pod št. 06241-1/2012,132)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. V skladu z navedenimi določbami ni zakonskih omejitev, ki bi društvu prepovedovale kandidirati na javnem razpisu za dodelitev finančnih sredstev, pri čemer je potrebno poudariti, da je potrebno dosledno spoštovati določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, saj je v nasprotnem primeru pogodba/pridobivanje sredstev, nična.
Mestni svetnik, kot uradna oseba, mora ves čas paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem, se mora mestni svetnik (ki je zakoniti zastopnik društva) izločiti iz vseh faz postopka javnega razpisa dodeljevanja finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka (priprava vsebine razpisa, obravnava vlog,…) oziroma odločitve o dodelitvi finančnih sredstev, v društvu pa ni potrebno iz navedenih razlogov izvoliti drugih predsednikov za namen kandidiranja društva na javnem razpisu za dodelitev sredstev.

(odgovor z dne 5.4.2012, pod št. 06241-1/2012,131)

Sporočamo vam, da Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) vodi na svoji spletni strani www.kpk-rs.si seznam subjektov, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, ki je informativne narave. Seznam vsebuje podatke, ki jih komisija prejme od zavezanih organov (v konkretnem primeru torej od vaše občine). Objavljen seznam ni »seznam absolutne prepovedi poslovanja«, kot navajate v vašem vprašanju, temveč so nanj uvrščeni subjekti skladno s 35. členom ZIntPK, od vrste konkretnega posla pa je odvisno ali je omejitev poslovanja absolutna ali relativna. Peti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da funkcionarji sami v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, posredujejo organu, v katerem opravljajo funkcijo (in torej ne več komisiji) naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni in njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka tega člena. Organ (vaša občina) seznam subjektov iz prejšnjega stavka tega člena posreduje komisiji najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov oziroma obvestila o spremembi subjektov.
Z navedeno določbo je bila torej na novo določena obveznost funkcionarjev, da posredujejo celovite podatke o povezanih subjektih organu, v katerem opravljajo svojo funkcijo, in ne neposredno Komisiji, organ pa posreduje podatke komisiji. Namen te določbe je predvsem v tem, da je organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, seznanjen o vseh poslovnih subjektih, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član udeležen pri poslovodenju, ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu in ki ne smejo poslovati z organom v smislu prvega odstavka 35. člena. V kolikor na seznamu ni navedenega javnega zavoda vas prosimo, da opozorite občinskega svetnika, ki je s subjektom povezan, da vam posreduje podatke, vi pa v skladu s petim odstavkom 35. člena ZIntPK podatke posredujete komisiji najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov (to storite preko elektronskega obrazca dostopnega na spletnih straneh komisije).
Za sklepanje pogodb na področju naročanja blaga, storitev in gradenj med občino in javnimi podjetji oziroma drugimi gospodarskimi subjekti (med te spada tudi javni zavod), nad poslovanjem katerih ima občina nadzor (in-house pogodbe), se uporablja določba 8. točke 17. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem., v nadaljevanju ZJN-2). Po navedeni določbi štejejo pod zakonsko določenimi pogoji pogodbe, sklenjene med naročnikom in gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima naročnik nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami, med izjeme, ki niso predmet javnega naročila. Omejitve poslovanja skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK po mnenju komisije niso podane pod pogojem, da se člani mestnega sveta, ki so poslovodne osebe navedenih poslovnih subjektov, izločijo iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev občine oziroma iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na poslovni subjekt kot samostojnega proračunskega uporabnika, katerega poslovodne osebe so (če ima ta poslovni subjekt samostojno proračunsko postavko).

(odgovor z dne 5.4.2012, pod št. 06241-1/2012,130)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
S to določbo so urejena oziroma prepovedana neposredna razmerja oziroma posli med organom (v vašem primeru občina) in funkcionarjem oziroma njegovim družinskim članom ali subjektom, s katerim so te osebe povezane na način, določen v 35. členu ZIntPK. 35. člen ZIntPK torej ne prepoveduje poslovanja med javnimi zavodi (osnovne šole, vrtci,…) in podjetjem, s katerim je povezan vaš tast na načine, kot jih določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK. V vašem primeru bi omejitve poslovanja veljale v kolikor bi občina poslovala s podjetjem, v katerem je vaš tast ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

(odgovor z dne 3.4.2012, pod št. 06241-1/2012,129)

Prepovedi za tovrstno poslovanje v ZIntPK ni, bi pa želeli opozoriti še na druge relevantne določbe, ki urejajo izpostavljeno problematiko. V kolikor v postopku sodeluje javni uslužbenec (uradnik), dolžno izogibanje nasprotju interesov primarno ureja 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo in sprem., v nadaljevanju ZJU), ki je v pristojnosti Ministrstva za javno upravo in ne komisije. Sedmi odstavek 100. člena ZJU določa, da mora uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.
Praktično enako dolžnost izogibanja nasprotju interesov za uradne osebe vsebuje tudi ZIntPK, ki definira pojem nasprotja interesov. 10. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa kdo so uradne osebe, to so: funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Nasprotje interesov so po ZIntPK okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Uradna oseba mora biti skladno s 37. členom ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne.
V kolikor uradnica, v nobeni fazi postopka ni sodelovala pri izbiri ponudnika, ki je hkrati njen mož, po oceni komisije ni izkazan zasebni interes uradne osebe, zato menimo, da v tem primeru ni podano nasprotje interesov z vidika ZIntPK. Hkrati opozarjamo, da z drugimi morebitnimi okoliščinami, ki bi lahko privedle do nasprotja interesov v konkretnem primeru nismo seznanjeni, zato lahko podamo le splošno mnenje.
Odgovor na drugo vprašanje izhaja iz tabele, ki jo prilagamo temu dopisu. Tabela je dostopna tudi na spletnih straneh komisije na naslednji povezavi: http://www.kpk-rs.si/sl/zavezanci-in-njihove-dolznosti/nezdruzljivost-funkcij/tabelinezdruzljivost.
Za občinske funkcionarje se uporabljajo določbe o omejitvah poslovanja v skladu z ZIntPK, kar pomeni, da občina ne sme naročati blaga, storitev in gradenj pri s.p. katerega nosilec je občinski svetnik, ki v tej občini opravlja svojo funkcijo. Več o omejitvah poslovanja lahko preberete v sistemskem pojasnilu Komisije, dostopnem na spletnih straneh Komisije, ki ga prilagamo tudi temu dopisu.
Sprašujete, ali lahko občinski svetnik, ki je zaposlen pri s.p. opravlja dela za občino. V konkretnem primeru dela za občino opravlja s.p. kot poslovni subjekt, v katerem je zaposlen občinski funkcionar in to je v skladu z ZIntPK dopustno. Potrebno pa je opozoriti na določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, kar v konkretnem primeru pomeni, da občinski svetnik, ki je zaposlen v s.p., ne sme sodelovati v nobeni izmed faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla na strani občine.

(odgovor z dne 23.3.2012, pod št. 06241-1/2012,119)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. Navedeni prepovedi veljata tudi za ožje dele občin, ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.
V skladu z navedenimi določbami ZIntPK oddaje nepremičnin v najem, kadar je lastnik nepremičnine organ javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje (v smislu 35. člena ZIntPK) ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Pri oddaji nepremičnin s strani občine (ali krajevne skupnosti, ki ima lastno pravno subjektiviteto), le ta ne naroča blaga, storitev ali gradenj, kot to med drugim določa 35. člen ZIntPK, zato se oddaja nepremičnine v lasti krajevne skupnosti ne more presojati na podlagi 35. člena ZIntPK.
So pa uradne osebe (med drugim so to tudi funkcionarji, uradniki na položaju, javni uslužbenci) pri postopku oddaje nepremičnine dolžne paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK).
Glede drugega vprašanja, ki se nanaša na že sklenjeno najemno pogodbo, vam pojasnjujemo, da le te zaradi okoliščine, ker bo oseba x postala občinski funkcionar, ne bo potrebno razvezati. Tudi sicer šesti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da omejitve po določbah tega člena ne veljajo za poslovanje na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije.

(odgovor z dne 22.3.2012, pod št. 06241-1/2012,118)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedenih zakonskih določb izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih naročanja blaga, storitev ali gradenj med naročnikom, v katerem funkcionar opravlja funkcijo (v vašem primeru občina) in funkcionarjem oziroma poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
V skladu z navedenimi določbami je potrebno najem poslovnih prostorov presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Najem poslovnih prostorov je potrebno presojati po prvem odstavku 35. člena ZIntPK kot naročanje storitev, zato občina ne sme skleniti najemne pogodbe z občinskim svetnikom. Ne glede na to, da Zakon o javnih naročilih (ZJN-2) v 18. členu izrecno določa, da se za pridobitev ali najem zemljišča, obstoječih objektov ali drugih nepremičnin določbe ZJN-2 ne uporabljajo, zakon tovrstno pridobitev oziroma najem opredeljuje kot javno naročilo storitev, zato se tudi za te posle uporablja 35. člen ZIntPK. Če obstaja interes nad najemom teh prostorov, komisija svetuje, da lastniki čim prej uredijo oziroma vzpostavijo etažno lastnino, s čemer bo občini omogočeno, da bo lahko najela del stavbe, ki bo v lasti posameznikov, ki niso občinski funkcionarji ali njihovi družinski člani.
Glede drugega vprašanja, ki se nanaša na že sklenjeni najemni pogodbi, vam pojasnjujemo, da šesti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da omejitve po določbah tega člena ne veljajo za poslovanje na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije. V kolikor sta bili veljavni najemni pogodbi sklenjeni z občino pred nastopom funkcije občinskih svetnikov, sta ti najemni pogodbi veljavni do izteka.

(odgovor z dne 22.3.2012, pod št. 06241-1/2012,116)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Kar se tiče podizvajalcev, zanje omejitve poslovanja skladno s 35. členom ZIntPK po mnenju komisije veljajo v primerih, ko podizvajalec skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 34/2008, 19/2010, 18/2011, v nadaljevanju: ZJN-2) vstopi v plačniški in s tem poslovni odnos z organom, v katerem poslovodja ali družbenik podizvajalca opravlja javno funkcijo. Komisija ni pristojna za tolmačenje in razlago predpisov s področja javnega naročanja, zato zgolj na splošni ravni opozarjamo na 71. člen ZJN-2, ki v sedmem odstavku določa, da mora ponudnik, ki namerava izvesti javno naročilo s podizvajalci, v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem in mora podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika namesto ponudnika. Neposredni denarni tok po oceni komisije pomeni, da obstaja poslovni odnos v smislu 35. člena ZIntPK tudi med naročnikom (občino) in podizvajalcem, zato se tudi med tema dvema subjektoma vzpostavijo omejitve poslovanja. Pri tem opozarjamo še na osmi odstavek 71. člena ZJN-2, ki kot obvezno sestavino pogodbe o izvedbi javnega naročila določa spisek del, ki jih bo izvedel podizvajalec oziroma spisek blaga, ki ga bo dobavil podizvajalec.
V primerih iz 71. člena ZJN-2 torej podizvajalec dejansko nastopa skupaj z izvajalcem kot pogodbena stranka naročnika, kar pa pomeni, da tudi podizvajalec posluje z občino kot naročnikom. V smislu 35. člena ZIntPK je v navedenem primeru podana prepoved poslovanja med občino in subjektom, katerega lastnik je občinski funkcionar ali njegov družinski član in ki izvaja javno naročilo za občino kot podizvajalec. Pogodbe sklenjene v nasprotju s 35. členom ZIntPK, so skladno z izrecno določbo sedmega odstavka 35. člena ZIntPK, nične.
Glede na opisane okoliščine menimo, da pogodbe s ponudnikom, ki si je izbral za podizvajalca subjekt, za katerega veljajo omejitve poslovanja v razmerju do vašega organa ni dovoljeno skleniti, saj bi bila tovrstna pogodba že po samem ZIntPK, nična. Lahko pa sklenete pogodbo s ponudnikom, pod pogojem, da si za podizvajalca izbere drug subjekt, za katerega ne veljajo omejitve poslovanja v razmerju do vašega organa.

(odgovor z dne 12.3.2012, pod št. 06241-1/2012,107)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami prodaje nepremičnin ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Pri prodajni nepremičnin s strani občine, le ta ne naroča blaga, storitev ali gradenj, kot to med drugim določa 35. člen ZIntPK, temveč jih odsvaja. Prodaja nepremičnin se zato ne more presojati na podlagi prvega odstavka 35. člena ZIntPK, niti na podlagi tretjega odstavka 35. člena ZIntPK.
Mora pa občinski svetnik kot funkcionar pri postopku prodaje nepremičnine paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem, naj se posameznik v svojstvu občinskega svetnika izloči iz vseh faz postopka razpisa prodaje nepremičnin, ki ga izvaja občina, oziroma se vzdrži vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek ali pogoje postopka prodaje nepremičnin, za katere je zainteresiran. Če občinski svetnik svoje funkcije v občini ne izrabi zato, da bi si pridobil kakšno prednost v zvezi z nakupom občinske nepremičnine, ni zakonskih ovir, ki bi mu prepovedovale kandidirati na razpisu za nakup nepremičnine.

(odgovor z dne 12.3. 2012, pod št. 06241-1/2012,106)

Komisija vam na vaše vprašanje lahko odgovori le z vidika določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZIntPK), ne more pa razlagati določb Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011, v nadaljevanju ZGD), ki ureja institut zastopanja gospodarskih družb.
Prvi odstavek 36. člena ZIntPK določa, da v roku dveh let po prenehanju funkcije funkcionar v razmerju do organa, pri katerem opravlja svojo funkcijo, ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike.
Ob upoštevanju navedene določbe, se v primeru, ko gospodarska družba, katere zastopnik je bivši občinski funkcionar, vzpostavlja poslovne stike z občino, njen zastopnik (bivši občinski svetnik) še dve leti ne sme pri sklepanju poslov z občino nastopati kot predstavnik gospodarske družbe, temveč je za takšne primere potrebno določiti drugo osebo, ki bo nastopala kot predstavnik družbe.
Glede določitve osebe, ki bo predstavljala gospodarsko družbo namesto direktorja, komisija meni, da je pri določitvi predstavnika družbe, ki bo nadomeščal direktorja pri sklepanju poslov z občino potrebno upoštevati pravila gospodarske družbe (statut), ki to vprašanje ureja. V primeru, da to vprašanje ni urejeno v pravilih gospodarske družbe, bi bilo po mnenju komisije primerno, da o tem vprašanju odloči pristojni organ družbe, ki za zastopanje družbe v takšnih primerih podeli prokuro oziroma določi prokurista.

(odgovor z dne 7.3.2012, pod št. 06241-1/2012,104)

Komisija na vaša vprašanja, ki so splošna in iz katerih ni razviden niti položaj osebe niti subjekt, v katerem oseba opravlja delo in izvaja javne razpise, ne more podati natančnega odgovora, zato bo odgovor zgolj načelne narave.
V primeru, da ima oseba status uradnika na položaju veljajo zanjo določbe 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo, 65/08, v nadaljevanju ZJU), ki določa, da pravne osebe, v katerih ima uradnik na ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična. V kolikor ima oseba iz kadrovske službe, na katero se sklicujete v vašem vprašanju, status uradnika in hkrati opravlja tudi druge dejavnosti v okviru d.o.o., opozarjamo tudi na določbe prvega odstavka 100. člena ZJU. Za uradnike se glede opravljanja drugih dejavnosti in nastanka nasprotja interesov uporabljajo določbe 100. člena ZJU. V smislu drugega in tretjega odstavka 100. člena ZJU je uradnik, ki namerava poleg svojih javnih nalog opravljati drugo dejavnost, dolžan to sporočiti svojemu predstojniku. Predstojnik je uradniku dolžan prepovedati opravljanje dodatne dejavnosti, ki bi bila v nasprotju s prvim odstavkom 100. člena ZJU. Za razlago določb ZJU je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.
Komisija vam lahko poda mnenje za primere, ki jih ureja ZIntPK in se nanašajo na nasprotje interesov ali na omejitve poslovanja med občino in poslovnimi subjekti, v katerih so udeleženi funkcionarji ali njihovi družinski člani z več kot 5% deležem ali kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik.
ZIntPK, ki v 35. členu ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja, da oseba, ki ima status funkcionarja ali njegov družinski član ne sme poslovati z občino pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj niti kot fizična oseba niti kot samostojni podjetnik. Prepoved poslovanja pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj velja tudi med občino in poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma v več kot 5% deležu pri ustanoviteljskih, upravljanju ali kapitalu.
ZIntPK ureja tudi področje nasprotja interesov, ki velja tako za funkcionarje kot za javne uslužbence (zaposlene v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah ter javnih podjetjih, občinskih upravah).
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPk mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega prava in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Uradna oseba mora v smislu prvega odstavka 37. člena biti pozorna na vsako dejansko in možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Temu se lahko izogne z izločitvijo iz postopka odločanja o izbiri in dodelitvi posla.
Nasprotje interesov bi lahko nastalo pri uradni osebi v primeru, če bi ta kakorkoli sodelovala v postopkih javnega naročanja, v katerem bi kot naročnik nastopal organ ali organizacija, ki je zavezana postopek voditi skladno s predpisi o javnem naročanju, kot ponudnik pa subjekt, v katerem je udeležena sama ali njen družinski član ali subjekt njenega družinskega člana, s katerim ima osebne, poslovne ali politične stike. Da bi se uradna oseba izognila morebitnemu nasprotju interesov, se je dolžna dosledno izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi posla.

(odgovor z dne 7.3.2012, pod št. 06241-1/2012,102)

a

Na mestni občini ste v okviru izvajanja javnega razpisa naleteli na vprašanje uporabe določbe o omejitvi poslovanja (35. in 36. člen ZIntPK). Na javni razpis, ki ga izvajate vsako leto v okviru določb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, se je prijavilo društvo, katerega odgovorna oseba je bivši mestni svetnik (mandat je svetniku potekel jeseni 2010). Komisija za odpiranje vlog je vlogo do pridobitve mnenja Komisije za preprečevanje korupcije zadržala v smislu odločanja o zavrženju oz. pozivu k dopolnitvi vloge, zato komisijo prosite za urgentno obravnavo in mnenje, ali lahko in pod kakšnimi pogoji, vlogo obravnavate v nadaljnjem postopku javnega razpisa. V zvezi s tem podajate še naslednje obrazložitve: Prejšnja leta je bila predsednica društva druga oseba, za katero ni veljala omejitev poslovanja, do spremembe odgovorne osebe je prišlo v letošnjem letu; Postopek javnega razpisa je dvostopenjski: vloge, prispela na javni razpis, najprej odpre komisija za odpiranje vlog, ki preveri pravočasnost, popolnost vloge ter presodi, ali je vlogo vložila upravičena oseba. Po zaključenem odpiranju vlog se vloge, ki niso izločene iz nadaljnjega postopka preda v obravnavo neodvisni strokovni komisiji, ki je sestavljena iz strokovnjakov na področju kulture in ki presoja kvaliteto prijavljenih programov glede na merila in kriterije v javnem razpisu. V zvezi z navedenim vas zanima, ali je s stališča namena zakona in določbe 35. in 36. člena ZIntPK možen naslednji postopek: Komisija za odpiranje vlog pozove vlagatelja, da skladno z določbami ZIntPK iz celotne prijavne dokumentacije umakne ime odgovorne osebe (t.j. bivšega mestnega svetnika) in imenuje osebo, ki bo vlagatelja zastopala namesto odgovorne osebe v postopku predmetnega javnega razpisa. Komisija za odpiranje vlog preda strokovni komisiji dopolnjeno vlogo, v kateri je namesto odgovorne osebe prijavitelja navedena oseba, ki bo zastopala društvo za potrebe javnega razpisa. Na tak način strokovna komisija, ki bo odločala o prijavah in predlagala županu odločitev o sofinanciranju programov, ne bo prišla v stik z imenom bivšega mestnega svetnika. Morebitni podpisnik pogodbe o sofinanciranju bi bil v takšnem primeru pooblaščenec društva.

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
Prvi odstavek 36. člena ZIntPK določa, da v roku dveh let po prenehanju funkcije funkcionar v razmerju do organa, pri katerem je opravljal svojo funkcijo, ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike.
ZIntPK društvu, v katerem je bivši mestni svetnik sedaj odgovorna oseba društva (domnevamo, da ima status zastopnika/predsednika društva), ne prepoveduje kandidirati na javnem razpisu, prav tako lahko to društvo pridobi sredstva iz naslova javnega razpisa. Vendar ZIntPK bivšemu občinskemu funkcionarju prepoveduje nastopati v vlogi predstavnika poslovnega subjekta oziroma društva v razmerju do organa, v katerem je funkcionar opravljal svojo funkcijo. Društvo lahko kandidira na javnem razpisu, pod pogojem, da za ta postopek določi pooblaščenca, ki bi bil tudi podpisnik pogodbe, v kolikor bi društvo pridobilo sredstva iz Javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju kulture.
ZIntPK ne določa postopka ali pravil, kako mora organ postopati v primeru, kot je opisan, ocenjujemo pa, da tega, da je kot predstavnik subjekta v razmerju do občine nastopala oseba, ki skladno z ZIntPK v roku dveh let po prenehanju funkcije po izrecni zakonski določbi ne sme nastopati, ni mogoče sanirati na predlagani način in za nazaj. Smatramo, da ni pogojev za obravnavo takšne vloge. Hkrati vas obveščamo, da ZIntPK v tretjem odstavku 36. člena določa, da je organ o tovrstnem primeru nastopanja bivšega funkcionarja dolžan obvestiti komisijo, najpozneje v roku 30 dni.

(odgovor z dne 6.3.2012, pod št. 06241-1/2012,100)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar (na lokalni ravni so to župan, podžupan, občinski svetnik), ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa oziroma organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Nadalje četrti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da prepoved poslovanja iz prvega odstavka in prepoved iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK veljata tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.
V skladu z navedenimi določbami, v kolikor predsednik krajevne skupnosti, ni hkrati tudi funkcionar občine, ki podeljuje koncesijo (ali družinski član katerega od občinskih funkcionarjev) ni omejitev z vidika 35. člena ZIntPK za podelitev koncesije. Po oceni komisije na podelitev koncesije ne vpliva dejstvo, da je predsednik krajevne skupnosti, ki naj bi mu občina podelila koncesijo, član sveta zavoda zdravstvenega doma sosednje občine.

(odgovor z dne 6.3.2012, pod št. 06241-1/2012,98)

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala tako iz določb ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja kot tudi iz določb o nasprotju interesov.
ZIntPK v 35. členu, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedene določbe je razvidno, da veljajo omejitve poslovanja za funkcionarje kot fizične osebe in za subjekte, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član neposredno ali preko drugih pravnih oseb udeležen z več kot 5% deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Omejitve poslovanja po določbah ZIntPK pa ne veljajo za subjekte, v katerem so udeležene osebe, ki nimajo statusa funkcionarja. Izhajajoč iz navedenega v vašem primeru, ko v postopku javnega naročila javnega zavoda nastopa subjekt, v katerem je udeležen član programskega sveta, ki nima statusa funkcionarja, omejitve poslovanja v smislu določb ZIntPK ne veljajo.
Ne glede na navedeno pa vas Komisija opozarja na morebitno nasprotje interesov, ki ga 12. točka 4. člena ZIntPK definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Nasprotje interesov velja za uradne osebe, med katere sodijo po 10. točki 4. člena funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja.
Ob upoštevanju navedenih določb lahko pri članu programskega sveta, četudi nima statusa uradne osebe, nastopijo okoliščine, ki privedejo do nasprotja interesov, to pa nastopi tedaj, če se ta oseba znajde v dvojni vlogi in sicer, če kot član programskega sveta sodeluje pri izbiri izvajalca javnega naročila, hkrati pa nastopa kot posredni solastnik ponudnika, ki kandidira za pridobitev tega javnega naročila. Komisija meni, da se je član programskega sveta zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki terjajo pošteno razpolaganje z javnimi sredstvi, dolžan izogibati nasprotju interesov in se izločiti iz postopka izbire in odločanja o sklenitvi posla.

(odgovor z dne 6.3.2012, pod št. 06241-1/2012-97)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Iz navedene zakonske določbe izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih naročanja blaga (v vašem primeru nakup knjig), storitev ali gradenj in to med naročnikom, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo in društvom, v katerem je funkcionar udeležen kot zakoniti zastopnik, zato občina ne sme naročiti knjig pri društvu v katerem je občinski svetnik zakoniti zastopnik društva.
Komisija ne more presojati zakonitosti izplačila finančne pomoči za nakup novega štedilnika z vidika določb drugih predpisov, temveč lahko poda odgovor z vidika dopustnosti izplačila finančne pomoči v luči omejitev poslovanja po ZIntPK. Svetujemo vam, da občinski svet pred kakršnim koli izplačilom pomoči sprejme pravila (kriterije) o dodelitvi pomoči za različne primere, ter dodelitve pomoči uskladi z občinskim proračunom. Tretji odstavek 35. člena ZIntPK določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki izhaja iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. V skladu z navedenimi določbami z vidika omejitev poslovanja v ZIntPK ni zakonskih omejitev, ki bi ženi občinskega svetnika prepovedovale vložiti vlogo za dodelitev finančne pomoči, občina pa ji lahko sredstva izplača pod pogojem, da so spoštovane določbe drugih predpisov in da so bile s strani funkcionarja-zakonca dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka. Konkretno to pomeni, da se mora občinski svetnik v celoti oziroma popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem, ali bo občina dodelila ženi finančno pomoč oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi oziroma odobritvi pomoči.

(odgovor z dne 1.3.2012, pod št. 06241-1/2012-95)

Področje omejitev poslovanja ureja ZIntPK, ki v 35. določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje (torej tudi občina), ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar (v primeru lokalne skupnosti so funkcionarji župan, podžupan in občinski svetniki), ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Enaka prepoved velja tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja (torej občine) s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Omenjenih prepovedi pa ni npr. v primerih, če je bila sklenjena pogodba s funkcionarjem (npr. občinskim svetnikom) oziroma subjektom, s katerim je povezan funkcionar, pred funkcionarjevim nastopom funkcije. Prav tako ni prepovedi poslovanja, če poslovanje dovoljuje drug zakon.
Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 –UPB3 in 45/08; dalje ZLV) v 41. in 76. členu določa, da volišča določa občinska volilna komisija, ki po 33. členu vodijo in izvajajo volitve v občinske svete. V 4. členu ZLV določa, da se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, smiselno uporablja Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 in sprem.). Slednji podrobneje ureja določanje volišča s strani volilnih komisij, pri čemer v 64. členu izrecno določa, da se za vsako volišče določi poseben prostor in da se za volišče šteje zgradba, v kateri se glasuje, dvorišče te zgradbe in določen prostor okrog zgradbe.
Komisija je s tem v zvezi s strani Državne volilne komisije (dalje DVK) pridobila primer sklepa, ki ga DVK sprejme za vsake volitve posebej (soglasje k temu sklepu poda tudi Ministrstvo za finance) in se od volitev do volitev ne spreminja glede upravičenosti nadomestila za uporabo volišč. Iz sklepa je razvidno, da se za materialne stroške volišča povrne odškodnino lastniku oziroma upravljavcu prostora, ki je določeno kot volišče, in sicer v povprečni višini 50 EUR na volišče ter 10 EUR za čiščenje prostora. Omenjeni znesek se določi kot akontacijo.
Glede na navedeno komisija ugotavlja, da je določanje prostorov za volišča in s tem v zvezi tudi določanje povrnitve stroškov v domeni Državne volilne komisije oziroma volilnih komisij – tako za državne kot lokalne volitve. V tem primeru občina torej ne more odločati oziroma izbirati, s katerim subjektom bo »poslovala« oziroma mu povrnila stroške za uporabo njegove zgradbe za potrebe volišča. Komisija tudi meni, da na tem mestu ne moremo govoriti o tipičnem poslovanju oziroma najemanju storitev, saj gre zgolj za povračila nastalih stroškov za uporabo prostorov. Glede na vse navedeno komisija zaključuje, da v vašem primeru ne gre za omejitve poslovanja in da torej 35. člen ZIntPK občini ne preprečuje oziroma omejuje plačila (povračila) stroškov za uporabo vašega prostora za namen volitev.

(odgovor z dne 8.8.2012 št. 06241-1/2012-233)

Institut omejitev poslovanja ureja prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa oziroma organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Predsednik krajevne skupnosti ob upoštevanju določbe 6. točke 4. člena ZIntPK ni funkcionar, zato se omejitve poslovanja med krajevno skupnostjo in njegovim podjetjem na podlagi prvega odstavka 35. člena ZIntPK ne vzpostavijo. Je pa v tem primeru relevanten tudi četrti odstavek 35. člena ZIntPK, ki določa, da prepoved poslovanja velja tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem. Če je predsednik krajevne skupnosti hkrati tudi funkcionar občine, katere del je krajevna skupnost (občinski funkcionarji so župan, podžupan in občinski svetniki), ta krajevna skupnost z njegovim podjetjem ne sme poslovati. Če predsednik krajevne skupnosti ni hkrati tudi funkcionar občine, pa za poslovanje med krajevno skupnostjo in njegovim podjetjem ni omejitev z vidika 35. člena ZIntPK.

Opozarjamo pa, da predsednik krajevne skupnosti na strani krajevne skupnosti ne more odločati o tem, da se bo sklenila pogodba z njegovim podjetjem, niti podpisati take pogodbe v imenu krajevne skupnosti, saj bi to pomenilo nasprotje interesov. Predsednik krajevne skupnosti, ki je hkrati lastnik in/ali zastopnik podjetja, ki s krajevno skupnostjo sklepa posel, mora biti torej v celoti izločen iz postopka vzpostavitve in izvedbe tega poslovnega sodelovanja.

Odgovor z dne 21.08.2012 št. 06241-1/2012-243

ZIntPK v 35. členu izrecno prepoveduje poslovanje med organom ali organizacijo javnega sektorja s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Kdo so družinski člani podrobneje določa 7. točka 4. člena ZIntPK – to so zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Ob predpostavki, da hči funkcionarja ni lastniško ali kakorkoli drugače povezana s podjetjem svojega partnerja, iz predhodno navedenih določb ZIntPK izhaja, da v primeru, ki ste ga opisali, niso podane omejitve poslovanja in da občina lahko sklene posel s podjetjem, katerega lastnik živi v zunajzakonski skupnosti s hčerko občinskega funkcionarja. Opozarjamo pa, da občinski funkcionar v tem primeru na strani občine ne sme sodelovati v nobeni fazi postopka oddaje javnega naročila, za katerega kandidira tudi nosilec podjema, s katerim sta v osebnih stikih, saj bi se v tem primeru znašel v nasprotju interesov.

Odgovor z dne 13.09.2012 št. 06241-1/2012-256

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in poslovnim subjektom funkcionarja ali njegovega družinskega člana prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Skladno z drugim odstavkom velja ta prepoved tudi za poslovanje občine s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
Postopek sofinanciranja javnih prireditev oz. dogodkov ne sodi med postopke javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanja koncesij, temveč med t.i. »druge načine pridobivanja sredstev«, za katere se uporablja tretji odstavek 35. člena.
V konkretnem primeru to pomeni, da se zavod, katerega direktorica je družinska članica (sestra) funkcionarja (občinskega svetnika), lahko prijavi na javni razpis ter prejme sredstva s strani občine, ob pogoju, da so pri tem s strani občinskega svetnika dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka javnega razpisa. Konkretno to pomeni, da se mora predmetni občinski svetnik v celoti in popolnoma izločiti iz vseh faz postopka javnega razpisa, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka in odločitve o dodelitvi sredstev. V kolikor določb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov ne bo spoštoval, bodo nastopile posledice kot v primeru prepovedi poslovanja, in sicer bodo skladno s sedmim odstavkom 35. člena ZIntPK take pogodbe oz. take oblike pridobivanja sredstev nične.
Občina v zvezi z navedenim postopkom ni dolžna posredovati komisiji nikakršne dokumentacije.

Odgovor z dne 21.05.2013 št. 06241-1/2013-87

Funkcionarji morajo organu vsako spremembo sporočiti v 8 dneh od njenega nastanka, organi pa morajo nato v 15 dneh o tej spremembi poročati komisiji, in sicer v elektronski obliki. Spremembe, ki so nastale v konkretnem primeru (prenehanje funkcije občinskih svetnikov) mora komisiji sporočiti organ in sicer preko elektronskega obrazca. Na omenjen obrazec pod točko 5 Spremembe omejitev poslovanja pod rubriko Vrsta spremembe izberete polje Funkcionarju je prenehala funkcija, natisnjen in podpisan obrazec pa nato pošljete komisiji.

Institut omejitev poslovanja ureja prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

V konkretnem primeru po mnenju komisije niso vzpostavljene omejitve poslovanja, saj občinski svetnik ne posluje (direktno) z organom, kjer opravlja funkcijo (občino) temveč z javnim zavodom, katerega ustanoviteljica je občina. Tovrstno poslovanje zakonsko torej ni prepovedano, kljub temu pa opozarjamo na dolžno izogibanje nasprotju interesov, ki ga ZIntPK terja od vseh uradnih oseb, vključno z občinskimi funkcionarji.

Uradna oseba (občinski svetnik) mora biti v smislu 37. člena ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Uradna oseba, ki med izvajanjem svoje službe ali funkcije zazna dejansko ali možno nasprotje interesov, se mu mora izogniti na enega od naslednjih načinov:

– tako, da se v celoti izloči iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in o tem nemudoma obvesti predstojnika oziroma; ali
– tako, da začasno prekine z delom na zadevi in o nasprotju interesov nemudoma obvesti predstojnika (če tega nima, pa komisijo), ki oceni, ali je nasprotje interesov podano ali ne oziroma ali bi videz nasprotja interesov v konkretnem primeru lahko v taki meri ogrozil integriteto in zakonitost izvajanja javne funkcije oziroma službe, da je potrebna izločitev uradne osebe.

V konkretnem primeru to pomeni, da občinski svetnik, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ne sme sodelovati (v kolikor bi prišlo do situacije, da bi na strani občine sodeloval v kakršnem koli postopku v povezavi s kmetijo oziroma kmetijsko dejavnostjo, katere nosilec je) v nobeni fazi tega postopka oziroma sklenitve posla.

Odgovor z dne 16.04.2013 št. 06241-1/2013-74

Komisija se do zakonitosti pravnega posla kot takega ne more opredeliti, saj v predmetni zadevi njena pristojnost ni podana. Namreč, postopke razpolaganja s stvarnim premoženjem občine ureja Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter na njegovi podlagi sprejeta Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, za razlago le-teh pa komisija ni pristojna. Ob predpostavki, da bo spoštovana zakonodaja, ki ureja predmetne postopke, pa opozarjamo na dva instituta urejena v ZIntPK, ki bi eventualno lahko prišla v poštev, in sicer institut omejitev poslovanja ter nasprotja interesov.

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.

Skladno z navedenim je ugotoviti, da situacija, ko občina prodaja zemljišče, katerega lastnica je, ne zapade pod sistem omejitev poslovanja kot ga določa 35. člen ZIntPK. Gre namreč za obratno razmerje od tistega, ki ga zajema institut omejitev poslovanja – prejemnik sredstev je občina, ne pa občinski funkcionar, oziroma subjekt, s katerim je funkcionar lastniško ali drugače povezan. Osnovni namen omejitev poslovanja je v tem, da se pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, varujejo javna sredstva, kar pomeni, da se ta institut nanaša na posle oziroma razmerja, na podlagi katerih pride do odliva iz občinskega proračuna (ne pa na razmerja, ki prinašajo v občinsko blagajno prilive). Seveda pa morajo biti tudi v tem primeru postopki izpeljani transparentno in objektivno ter nepristransko, se pravi brez dajanja kakršnekoli prednosti posameznemu ponudniku ali ponudnikom.

Kljub temu, da v konkretnem primeru ni omejitev poslovanja, pa opozarjamo še na dolžno izogibanje nasprotju interesov, ki ga ZIntPK terja od vseh uradnih oseb, vključno z občinskimi funkcionarji. ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. To pomeni, da v konkretnem primeru občinski svetnik, ki je zainteresiran za nakup občinskega zemljišča, na strani občine ne sme sodelovati v nobeni od faz postopka, ki bo v zvezi s prodajo predmetnega zemljišča tekel na občini, temveč se mora iz vseh faz postopka izločiti ter se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na sklenitev predmetnega posla.

Odgovor z dne 08.02.2013 št. 06241-1/2013-32

Komisija ne more presojati zakonitosti sklenitve pogodbe o donaciji z vidika določb drugih predpisov, temveč lahko poda odgovor zgolj z vidika dopustnosti izplačila donacije v luči omejitev poslovanja po ZIntPK. Pod predpostavko, da bi bila takšna donacija skladna z drugimi predpisi in tudi usklajena z občinskim proračunom, vam podajamo naslednji odgovor:
Prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic s subjektom, v katerih je funkcionar (občinski svetnik, podžupan, župan), ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član (npr. soprog, sin) v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet (5%) odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Prepoved poslovanja pa ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice ničnosti pogodb o poslovanju (tretji odstavek 35. člena ZIntPK).

Donacija je po Zakonu o javnih financah namenski neodplačni prihodek, ki ga domača ali tuja pravna oseba prispeva za določen namen. S tem v zvezi je donacija darilo, ki je podarjeno brez zahteve po povratnih ugodnostih. Pri donatorski pogodbi je donacija denarni tok, ki mu ne sledi protiusluga v blagu ali storitvah. Prejemnik donacije zato donatorju ne izstavi računa ampak (na njegovo zahtevo) samo potrdilo o donaciji.

Na podlagi navedenega je zaključiti, da donacije ne spadajo med t.i. absolutne omejitve poslovanja po prvem odstavku 35. člena ZIntPK, pač pa jih lahko umestimo pod druge oblike pridobivanja sredstev (tretji odstavek 35. člena ZIntPK), na podlagi katerih, ob upoštevanju doslednega spoštovanja določb o nasprotju interesov, z vidika ZIntPK (ne pa nujno z vidika drugih predpisov) ni omejitev glede poslovanja oziroma drugih oblik pridobivanja sredstev. V tem primeru se mora nasprotju interesov, skladno z 37. členom ZIntPK, izogibati občinska svetnica, ki ne sme biti na noben način povezana z odločanjem o donaciji.

Odgovor z dne 08.04.2013 št. 06241-1/2013-67

Omejitve oziroma prepoved poslovanja in začasno prepoved poslovanja po prenehanju funkcije urejata 35. in 36. člen ZIntPK. Skladno s 35. členom ZIntPK organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
36. člen ZIntPK, ki ureja začasno prepoved poslovanja po prenehanju funkcije, v drugem odstavku določa, da organ, v katerem je funkcionar opravljal funkcijo, v roku enega leta po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja po drugem odstavku 36. člena ZIntPK pa ni razširjena na subjekte, v katerih so kakorkoli udeleženi družinski člani bivšega funkcionarja.
Skladno z vsem navedenim je ugotoviti, da določbe 35. člena ZIntPK prepovedujejo zgolj neposredna razmerja med organom (občino) in funkcionarjem tega organa (občinskim svetnikom) oziroma njegovim družinskim članom ali subjektom, s katerim so te osebe povezane na način, določen v 35. členu ZIntPK, ne prepovedujejo pa razmerij oz. poslovanja med javnim zavodom ter družinskim članom občinskega funkcionarja. V konkretnem primeru to pomeni, da sme samostojni podjetnik – družinski član občinskega svetnika poslovati z javnim zavodom, seveda pod pogojem, da so spoštovane tudi določbe drugih veljavnih predpisov in da je ponudnik dejansko najprimernejši; ne sme pa s tem samostojnim podjetnikom poslovati občina, katere občinski svetnik je družinski član tega podjetnika.

Odgovor z dne 06.03.2013 št. 06241-1/2013-45

Komisija se do zakonitosti pravnega posla kot takega ne more opredeliti, saj v predmetni zadevi njena pristojnost ni podana. Namreč, postopke razpolaganja s stvarnim premoženjem občine ureja Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter na njegovi podlagi sprejeta Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, za razlago le-teh pa komisija ni pristojna. Ob predpostavki, da bo spoštovana zakonodaja, ki ureja predmetne postopke, pa opozarjamo na dva instituta urejena v ZIntPK, ki bi eventualno lahko prišla v poštev, in sicer institut omejitev poslovanja ter nasprotja interesov.

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.

Skladno z navedenim je ugotoviti, da situacija, ko občina prodaja zemljišče, katerega lastnica je, ne zapade pod sistem omejitev poslovanja kot ga določa 35. člen ZIntPK. Gre namreč za obratno razmerje od tistega, ki ga zajema institut omejitev poslovanja – prejemnik sredstev je občina, ne pa občinski funkcionar, oziroma subjekt, s katerim je funkcionar lastniško ali drugače povezan. Osnovni namen omejitev poslovanja je v tem, da se pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, varujejo javna sredstva, kar pomeni, da se ta institut nanaša na posle oziroma razmerja, na podlagi katerih pride do odliva iz občinskega proračuna (ne pa na razmerja, ki prinašajo v občinsko blagajno prilive). Seveda pa morajo biti tudi v tem primeru postopki izpeljani transparentno in objektivno ter nepristransko, se pravi brez dajanja kakršnekoli prednosti posameznemu ponudniku ali ponudnikom.

Kljub temu, da v konkretnem primeru ni omejitev poslovanja, pa opozarjamo še na dolžno izogibanje nasprotju interesov, ki ga ZIntPK terja od vseh uradnih oseb, vključno z občinskimi funkcionarji. ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. To pomeni, da v konkretnem primeru občinski svetnik, ki je zainteresiran za nakup občinskega zemljišča, na strani občine ne sme sodelovati v nobeni od faz postopka, ki bo v zvezi s prodajo predmetnega zemljišča tekel na občini, temveč se mora iz vseh faz postopka izločiti ter se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na sklenitev predmetnega posla.

Odgovor z dne 08.02.2013 št. 06241-1/2013-32

Komisija je vaše vprašanje presojala z vidika določb ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Institut omejitev poslovanja ureja prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa oziroma organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
V primeru, ki ga navajate, glede na posredovane podatke predpostavljamo, da sin podžupana oz. podžupan opravlja delo kot t.i. podizvajalec koncesionarja. Komisija meni, da se pri poslovanju s podizvajalci vzpostavijo omejitve poslovanja skladno s 35. členom ZIntPK, kadar podizvajalec vstopi v plačniški in s tem poslovni odnos z organom, v katerem poslovodja ali družbenik podizvajalca opravlja javno funkcijo. Neposredni denarni tok po oceni komisije pomeni, da obstaja poslovni odnos v smislu 35. člena ZIntPK tudi med naročnikom (občino) in podizvajalcem, zato se tudi med tema dvema subjektoma vzpostavijo omejitve poslovanja. Podizvajalec namreč dejansko nastopa skupaj z izvajalcem kot pogodbena stranka, kar pa pomeni, da tudi podizvajalec posluje z občino. V smislu 35. člena ZIntPK je v navedenem primeru podana prepoved poslovanja med občino in subjektom, katerega lastnik je občinski funkcionar ali njegov družinski član in ki izvaja dela oz. storitve za občino kot podizvajalec. Pogodbe sklenjene v nasprotju s 35. členom ZIntPK, so skladno z določbo sedmega odstavka 35. člena ZIntPK, nične.
Glede na opisane okoliščine menimo, da pogodbe s koncesionarjem, ki je izbral za podizvajalca subjekt, za katerega veljajo omejitve poslovanja v razmerju do organa (občine) ni dovoljeno skleniti, saj bi bila tovrstna pogodba že po samem ZIntPK nična. Lahko pa občina sklene pogodbo s ponudnikom, pod pogojem, da si za podizvajalca izbere drug subjekt, za katerega ne veljajo omejitve poslovanja v razmerju do te občine. V kolikor dela dejansko izvaja podjetje za katerega veljajo omejitve poslovanja, pa v pogodbi ni evidentirano kot podizvajalec, ocenjujemo, da lahko gre v konkretnem primeru za kršitev Zakona o javnem naročanju, lahko pa tudi za obid ZIntPK, ki lahko izpolnjuje tudi znake korupcije po tem zakonu. Vendar pa o tem ni mogoče sklepati na splošno in vnaprej, ampak le ob preučitvi vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera.

Odgovor z dne 04.02.2013 št. 06241-1/2013-28

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved poslovanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnih partnerstev ali podelitvah koncesij med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju (npr. občina) in funkcionarjem (npr. občinski svetnik) oziroma poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.

Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba opravlja preko pooblaščene organizacije (študentski servis) na podlagi napotnice. Pravna podlaga za delo v kateri koli organizaciji (tudi občini) je torej napotnica, ki jo mora študent imeti pred začetkom dela. Študentski servis je torej v tem primeru nekakšen posrednik med organizacijo (v tem primeru občino) in študenti, saj preko študentskih napotnic študentom posreduje plačilo za opravljeno delo.
Na podlagi navedenega komisija ugotavlja, da študent opravlja za organizacijo (občino) določene storitve (delo), na podlagi katerega prejema tudi plačilo. Ne glede na to, da plačilo študent ne prejme neposredno s strani organizacije (občine) na svoj TRR, pa je v tem primeru dejstvo, da gre za ista (občinska) finančna sredstva, ki gredo študentu preko pristojne organizacije (študentskega servisa) na njegov TRR, zaradi česar komisija ocenjuje, da gre v konkretnem primeru za omejitev poslovanja po 2. odstavku 35. člena ZIntPK.

Odgovor z dne 10.01.2013 št. 06241-1/2013-10

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved poslovanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnih partnerstev ali podelitvah koncesij med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju (npr. občina) in funkcionarjem (npr. občinski svetnik) oziroma poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Po četrtem odstavku 35. člena ZIntPK velja prepoved poslovanja iz prvega in tretjega odstavka tega člena tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne, četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar (npr. občinski svetnik) član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.

Iz 4. odstavka 35. člena tako zgolj izhaja, da četrtna skupnost, ki je pravna oseba, ne sme sklepati poslov (naročati blaga, storitev ali gradenj) s članom sveta četrtne skupnosti, če je član sveta četrtne skupnosti hkrati tudi občinski funkcionar (župan, podžupan ali občinski svetnik) ali če je povezan (npr. kot družinski član) s katerim od funkcionarjev občine, ki morajo morda dati soglasje k sklenitvi pogodbe (v določenih primerih mora skladno z Zakonom o lokalni samoupravi k poslom četrtnih skupnosti namreč dati soglasje župan občine). Če član sveta četrtne skupnosti ni občinski funkcionar (tako kot to velja za konkretni primer) oz. ni družinsko povezan z občinskim funkcionarjem, ki bi moral dati soglasje k pogodbi, prepovedi poslovanja ni.

Odgovor z dne 11.01.2013 št. 06241-1/2013-8

ZIntPK ne določa postopka ali pravil, kako mora organ postopati v primeru, kot je opisan, opozarjamo pa, da v skladu z določbami ZIntPK o omejitvah poslovanja ne smete skleniti posla s subjektom za katerega veljajo omenitve poslovanja. V kolikor bi prišlo do sklenitve bi bila takšna pogodba (oziroma druge oblike pridobivanja sredstev) v skladu s 7. odstavkom 35. člena ZIntPK nična.

S tem v zvezi je tudi komisija telefonično pridobila neobvezujoče mnenje Ministrstva za finance, ki priporoča, da naročniki v razpisno dokumentacijo primarno vnesejo oziroma vstavijo izjavo (pogoj), s katero ponudniki (poslovni subjekti) izjavijo, da za njih ne veljajo omejitve poslovanja po 35. členu ZIntPK. V kolikor bi vseeno tak ponudnik podal svojo ponudbo, bi naročnik takšno ponudbo moral izločiti v skladu z določili Zakona o javnem naročanju (ZJN-2). V kolikor pa takšnega pogoja (izjave) v razpisni dokumentaciji ni (bilo), pa, kot nadaljuje Ministrstvo za finance, se lahko naročniki, za vse ponudbe poslovnih subjektov za katere veljajo omejitve poslovanja, poslužujejo 19. točke 2. člena ZJN-2, ki govori o nepopolni ponudbi (nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi).

(odgovor z dne 14.6.2013, št. 06241-1/2013-96)

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved poslovanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnih partnerstev ali podelitvah koncesij med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju (npr. občina) in funkcionarjem (npr. občinski svetnik) oziroma poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po četrtem odstavku 35. člena ZIntPK velja prepoved poslovanja iz prvega in tretjega odstavka tega člena tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne, četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar (npr. občinski svetnik) član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.

Iz 4. odstavka 35. člena tako zgolj izhaja, da četrtna skupnost, ki je samostojna pravna oseba, ne sme sklepati poslov (naročati blaga, storitev ali gradenj) s poslovnim subjektom, s katerim je na zgoraj opisani način (prvi odstavek 35. člena) povezan član sveta četrtne skupnosti, če je član sveta četrtne skupnosti hkrati tudi občinski funkcionar (župan, podžupan ali občinski svetnik) ali če je ta član povezan (npr. kot družinski član) s katerim od funkcionarjev občine, ki morajo morda dati soglasje k sklenitvi pogodbe (v določenih primerih mora skladno z Zakonom o lokalni samoupravi k poslom četrtnih skupnosti namreč dati soglasje župan občine). Če član sveta četrtne skupnosti ni občinski funkcionar oz. ni družinsko povezan z občinskim funkcionarjem, ki bi moral dati soglasje k pogodbi, prepovedi ni.

(Odgovor z dne 19.9.2013, št. 06241-1/2013-121)

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic s subjektom, v katerih je funkcionar (občinski svetnik, podžupan, župan), ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član (npr. brat) v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet (5%) odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Pogodbe, sklenjene v nasprotju s 35. členom ZIntPK, so skladno z izrecno določbo sedmega odstavka 35. člena ZIntPK, nične.
ZIntPK pa omejitve poslovanja širi tudi na določen čas po tem, ko je funkcionarju prenehala funkcija v organu, ki nastopa kot potencialni naročnik ali sopogodbenik subjekta, s katerim je povezan ta funkcionar.

Kar se tiče korupcije, ZIntPK ta pojem opredeljuje kot vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. Za koruptivno ravnanje po ZIntPK morata biti torej izpolnjena dva elementa, in sicer:
1. kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju (npr. kršitev zakona (npr. 35. člena ZIntPK) in drugih podzakonskih aktov, internih aktov itd.) in
2. povod kršitve dolžnega ravnanja je neposredno ali posredno obljubljena, ponujena ali dana oziroma zahtevana, sprejeta ali pričakovana korist za uradno osebo oziroma odgovorno osebo ali za koga drugega.

Pri vseh ravnanjih, ki jih dojemamo kot korupcijo, je tako bistven “koruptivni namen”. O takšnem namenu govorimo, ko je korist obljubljena ali dana z namenom, da bi vzpodbudila ali nagradila kršitev dolžnega ravnanja oziroma ko je korist sprejeta za poplačilo dolžnega ravnanja.

Na podlagi navedenega je zaključiti, da vsak namerni obid zakona (npr. obid določb ZIntPK o omejitvah poslovanja) lahko izpolnjuje znake korupcije, kot jo opredeljuje ZIntPK, in lahko takšno ravnanje poimenujemo tudi koruptivno ravnanje (primeri: deležniki v postopku poslovanja preučijo vse možnosti, da bi se posel lahko sklenil (sprememba lastništva oziroma odstop funkcionarja) in bi tako lahko prišlo do namernega obida zakonskih določb o omejitvah poslovanja; funkcionar, ki sodeluje v postopku javnega naročanja oziroma ravna na način, ki bi bil v korist njegovemu družinskemu članu oziroma njegovemu podjetju (npr. pridobival informacije na občini ipd.), itd.).

Na tem mestu še opozarjamo, da institut omejitev poslovanja predstavlja ukrep oziroma metodo, primarno preprečevanju korupcije, saj se pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, varujejo domača javna sredstva in evropska sredstva, namenjena slovenskim subjektom. Pravila omejitev poslovanja so namenjena predvsem temu, da se v vseh faza odločanja o sklenitvi določenega posla ali drugi obliki dodeljevanja javnih sredstev popolnoma oziroma v največji možni meri izločijo formalni in neformalni vplivi funkcionarjev, ki imajo nad sklenitvijo posla zasebni interes. Njihovo neposredno ali posredno poslovanje z javnim sektorjem preko zasebnega prava sistemsko ni primerno in po naravi predstavlja visoko korupcijsko tveganje.

(Odgovor z dne 13.9.2013, št. 06241-1/2013,119)

Institut omejitev poslovanja ureja prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa oziroma organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.

Za ta primer je torej relevanten tretji odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja t.i. pogojno omejitev poslovanja. Iz te določbe izhaja, da je pridobivanje sredstev med občino in njenim funkcionarjem oziroma njegovimi družinskimi člani dovoljeno, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla. Konkretno to pomeni, da mora biti občinski svetnik, katerega zunajzakonski partner se je prijavil na občinski razpis, izločen iz vseh faz postopka tega razpisa oziroma se mora vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitve.

Odgovor št. 06241-1/2015-71 z dne 07/07/2015

Podatki o prenehanju mandata občinskega funkcionarja (in posledično o spremembah omejitev poslovanja) se komisiji sporočajo preko istega E-obrazca, s katerim se poroča o povezanih subjektih (obrazec je dostopen na povezavi: https://registri.kpk-rs.si/registri/omejitve_poslovanja/prijava/). Natisnjene in podpisane obrazce je potrebno poslati komisiji.

ZIntPK v 35. členu izrecno prepoveduje poslovanje med organom ali organizacijo javnega sektorja s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Družinski člani so v skladu z 7. tč. 4. člena ZIntPK zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Občina torej ne sme poslovati s podjetjem, s katerim je povezan občinski svetnik in/ali njegov družinski član, vendar pa je za vaš primer relevanten 6. odstavek 35. člena ZIntPK, v skladu s katerim omejitve poslovanja ne veljajo za poslovanje na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije. Ti posli se zaključijo skladno s pogodbo in ostanejo v veljavi do izteka pogodbenega roka, ni pa jih mogoče obnoviti ali ponovno skleniti, če je posameznik medtem nastopil funkcijo, zaradi katere se vzpostavijo omejitve poslovanja.
Za vaš konkretni primer to pomeni, da občina lahko posluje s podjetjem, ki je v lasti brata občinskega svetnika, saj je bila pogodba med njima sklenjena še preden so bile vzpostavljene omejitve poslovanja, vendar le do izteka pogodbenega roka. Poslov s tem podjetjem ni mogoče obnoviti ali jih ponovno skleniti, saj so se zaradi novih okoliščin tj. nastopa funkcije občinskega svetnika vzpostavile omejitve poslovanja.

Odgovor št. 06241-1/2014-240 z dne 08/12/2014

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa oziroma organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo (2. odstavek 35. člena ZIntPK). Dalje ZIntpK v 6. odstavku določa, da omejitve poslovanja ne veljajo za poslovanje na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije. Ti posli se zaključijo skladno s pogodbo in torej ostanejo v veljavi do izteka pogodbenega roka, ni pa jih mogoče obnoviti ali ponovno skleniti, če je posameznik medtem nastopil funkcijo, zaradi katere se vzpostavijo omejitve poslovanja.

V primeru, ki ste ga navedli (v kolikor je bila avtorska pogodba z ženo občinskega svetnika sklenjena po nastopu mandata občinskega svetnika) so vzpostavljene omejitve poslovanja. Občina ne bi smela imeti sklenjene avtorske pogodbe z ženo občinskega svetnika, saj ZIntPK tovrstno poslovanje v 2. odstavku 35. člena izrecno prepoveduje. V kolikor pa je do sklenitve avtorske pogodbe prišlo preden je občinski svetnik nastopil svoj mandat, pa omejitve niso vzpostavljene. Ta posel se zaključi skladno s pogodbo in ostane v veljavi do izteka pogodbenega roka, ni pa ga mogoče obnoviti ali ponovno skleniti, če so medtem nastopile okoliščine, zaradi katerih se vzpostavijo omejitve poslovanja.
Odgovor št. 06241-1/2014-183 z dne 13/11/2014

Uvodoma je potrebno poudariti, da je komisija za pripravo odgovora oziroma pojasnila morala zaprositi za določena stališča in tolmačenja pristojno ministrstvo (Ministrstvo za javno upravo). V nadaljevanju podajamo torej stališče, ki je usklajeno s pristojnim ministrstvom.

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved poslovanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnih partnerstev ali podelitvah koncesij med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju (npr. občina) in funkcionarjem (npr. občinski svetnik) oziroma poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.

Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne veljajo za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.

Po četrtem odstavku 35. člena ZIntPK velja prepoved poslovanja iz prvega in tretjega odstavka tega člena tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne, četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, pod pogojem, če je član sveta ožjega dela občine hkrati tudi občinski funkcionar (npr. občinski svetnik občine, pod katero sodi krajevna skupnost) ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem (torej s soglasjem občinskega svetnika).

4. odstavek 66. člena ZJN-3 določa, da postopke za oddajo javnih naročil za potrebe ožjih delov občine, kot jih določa zakon, ki ureja lokalno samoupravo, izvaja občina. Za namene izračuna ocenjenih vrednosti javnih naročil se ne glede na tretji odstavek 24. člena tega zakona šteje, da občina in njeni ožji deli predstavljajo eno organizacijsko enoto.

3. člen ZIntPK določa, da ZIntPK velja za javni sektor, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače (subsidiarna uporaba ZIntPK).

Glede na pojasnila in tolmačenja Ministrstva za javno upravo, komisija zaključuje sledeče:
Četrti odstavek 66. člena ZJN-3 velja za vsa javna naročila, za katere je potrebno izvesti ustrezne postopke po določbah ZJN-3 (naročila nad mejnimi vrednostmi za objavo), razen za evidenčna naročila. V primeru evidenčnih naročil imajo torej ožji deli občin, ki imajo svojo lastno pravno subjektiviteto, še vedno samostojno vlogo (torej brez občine) pri nabavi blaga, storitev oziroma gradenj. S tem v zvezi torej komisija zaključuje, da velja prepoved poslovanja iz prvega, drugega in tretjega odstavka 35. člena ZIntPK še naprej (kot je bilo v preteklosti) tudi za ožje dele občin, ki imajo svojo lastno pravno subjektiviteto in če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine, ali če se posamezen posel lahko sklene z njegovim soglasjem (4. odstavek 35. člena ZIntPK).

V primeru javnih naročanj (torej naročil, nad mejno vrednostjo za objavo) pa sedaj, na podlagi četrtega odstavka 66. člena ZJN-3, postopke za oddajo javnih naročil za potrebe ožjih delov občin izvaja občina. To pomeni, da veljajo omejitve poslovanja do vseh tistih subjektov, v katerih so funkcionarji ali njihovi družinski člani povezani na način iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK (v subjektih udeleženi kot poslovodje, člani poslovodstva ali zakoniti zastopniki oziroma so neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeleženi v ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu). V tem primeru se torej subjekt (npr. subjekt moža občinske svetnice) – izvajalec, za katerega veljajo omejitve poslovanja do občine po prvem, drugem oziroma tretjem odstavku 35. člena ZIntPK, ne bo mogel prijaviti na razpis (oziroma bo njegova vloga izločena), ne glede na to, da bo prišlo do izvedbe posla za ožji del občine.

Glede ostalih vprašanj (torej sama izvedba postopkov, kdo so podpisniki aktov itd.) pa napotujemo na Ministrstvo za javno upravo.

V zaključku še opozarjamo na določbe ZIntPK o nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK namreč  opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov po ZIntPK, ki je v pristojnosti komisije, ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi občinski svetniki. Za konkretni primer to pomeni, da se mora članica občinskega sveta izločiti iz vseh postopkov na strani občine, v katerih bi se razpravljalo, odločalo, itd. o pravicah, obveznostih, korist, itd. tega izvajalca (njenega moža).

Odgovor na vprašanje, št. 06241-1/2016,52 z dne 12.8.2016

Komisija je vaše vprašanje presojala le z vidika določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK), ki urejajo omejitve poslovanja, ni pa posegala v presojo nezdružljivosti sodniške funkcije z ostalimi dejavnostmi, ker to vprašanje ureja Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07). Bi pa v zvezi s tem opozorili, da pedagoška dejavnost ne sme preiti v svetovalno dejavnost ali biti izvrševana na način, ki krni integriteto sodniške funkcije in/ali ustvarja videz ali celo dejansko nasprotje interesov – to je tako odgovornost pravosodnega funkcionarja, kot tudi njegovega predstojnika.
Kar se tiče omejitev poslovanja, ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezana delovati skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali v katerih je funkcionar ali njegov družinski član neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved poslovanja tudi med organom ali organizacijo javnega sektorja in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Navedeno pomeni, da Okrožno sodišče ne bo smelo naročiti oziroma poslati svojih predstavnikov na izobraževanje, ki ga bo preko podjetja svojega soproga izvajala sodnica tega sodišča, četudi Zakon o sodniški službi sodnici take dejavnosti ne preprečuje.

(odgovor z dne 21.2.2012 št. 06240-1/2012,26)

Komisija vam lahko odgovori le na vprašanja, ki jih ureja ZIntPK in se nanašajo na nezdružljivost funkcij funkcionarjev ter omejitve poslovanja, za razlago katerih je pristojna.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Iz 29. člena ZLS izhaja, da je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja in odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Glede na to, da član občinskega sveta, ki je nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega podjetja, ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja javnega podjetja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko direktor javnega komunalnega podjetja, ki ga je ustanovila občina.
Glede poslovanja komunalnega podjetja z občino oziroma dodeljevanjem sredstev iz občinskega proračuna komunalnemu podjetju, katerega zastopnik je član občinskega sveta, vas Komisija opozarja na določbe 35. člena ZIntPK o omejitvah poslovanja in z njimi povezano nasprotje interesov. V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in javnim podjetjem, katerega zastopnik je član občinskega sveta, ne velja za pridobivanje sredstev za delovanje javnega podjetja pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka oziroma posla javnemu podjetju.
Na vprašanja o nastopu dela direktorja po 6 mesecih od izstopa iz članstva v nadzornem svetu in o zadržanju mesta direktorja v zasebni družbi brez sklenitve delovnega razmerja, vam komisija ne more odgovoriti, ker ZIntPK, za katerega razlago je Komisija pristojna, teh področij ne ureja. V zvezi s tem vam lahko le svetujemo, da v pravni službi javnega komunalnega podjetja preverite, ali so takšna pravila določena v zakonodaji s področja gospodarskih družb oziroma v njihovih splošnih aktih oziroma statutu.

(odgovor z dne 13.10.2011 št. 001-1/2011-825)

Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primerno ureja 37.b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. 27. člen ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij z drugimi dejavnostmi, v drugem odstavku določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine, odlokov ter drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, izvaja kadrovske naloge ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Glede na to, da član občinskega sveta, ki je nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnih zavodov, ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko direktor javnega zavoda, ki ga je ustanovila občina.
Glede dodeljevanja sredstev iz občinskega proračuna za delovanje javnega zavoda, katerega zastopnica je članica občinskega sveta, vas Komisija opozarja na določbe 35. člena ZIntPK o omejitvah poslovanja in z njim povezano nasprotje interesov. V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in zavodom, katerega zastopnik je član občinskega sveta, ne velja za pridobivanje sredstev za delovanje zavoda pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotja interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka oziroma posla.
Ob upoštevanju tretjega odstavka 35. člena ZIntPK se je v primeru dodeljevanja sredstev za financiranje programov javnega zavoda, katerega zastopnica je članica občinskega sveta, ta občinska svetnica dolžna dosledno izločiti iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev in tudi iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na javni zavod kot na samostojnega proračunskega uporabnika.

(odgovor z dne 23.9.2011 št. 001-1/2011-795)

Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi dejavnostmi ureja drugi odstavek 27. člena, ki določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po Zakonu o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05-uradno prečiščeno besedilo, 120/06, v nadaljevanju: ZGas) je gasilstvo obvezna lokalna javna služba, ki jo izvajajo gasilske organizacije. Gasilske organizacije so prostovoljna gasilska društva in njihove enote, gasilske zveze, poklicne gasilske enote, organizirane kot javni zavod, režijski obrati ali druge organizacijske oblike, ki poklicno opravljajo gasilsko službo. Po 11.c členu ZGas se za zagotavljanje pripravljenosti ter usklajevanje delovanja operativnih gasilskih enot v občini ustanovi poveljstvo občine, ki ga sestavljajo poveljniki prostovoljnih in poklicnih gasilskih enot na območju občine. V občini, v kateri deluje gasilska zveza, ki povezuje le prostovoljne gasilske enote na območju te občine, opravlja poveljstvo gasilske zveze tudi naloge gasilskega poveljstva občine. Gasilski poveljnik občine je član štaba Civilne zaščite občine.
Iz 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 in sprem., v nadaljevanju ZLS) izhaja, da je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, odloča o pridobitvi in odtujitvi glede izvrševanja odločitev občinskega sveta ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Iz določb ZLS o pristojnostih občinskega sveta in določb ZGas, po katerem izvajajo gasilsko službo gasilske organizacije, njihov poveljnik pa vodi strokovno delo gasilske organizacije izhaja, da član občinskega sveta ne opravlja neposrednega nadzora nad delom gasilskih organizacij v občini.
Glede na to, da član občinskega sveta ne opravlja neposrednega nadzora nad delom gasilskih organizacij, poveljnik gasilskih organizacij (gasilskega društva, gasilske zveze, regije) in civilne zaščite v občini pa tudi ne opravlja dejavnosti zastopanja gasilskih organizacij, temveč je v gasilski zvezi zaposlen in opravlja strokovne naloge v teh organizacijah, ni podana nezdružljivost člana občinskega sveta z opravljanjem nalog poveljnika gasilskih organizacij (civilne zaščite, gasilskega društva, gasilske zveze, regije), iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko poveljnik gasilskega društva, gasilske zveze, regijski poveljnik in poveljnik civilne zaščite.
35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanju temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij in to med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in subjektom, v katerem je funkcionar tega organa udeležen kot poslovodja, zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, za ostale oblike poslovanja pa omejitve oziroma prepovedi v smislu tretjega odstavka 35. člena ne veljajo, če so dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov.
V vašem primeru, ko nastopa v postopku naročanja storitev, ki se nanaša na javno kulturno infrastrukturo kot ponudnik poslovni subjekt, v katerem je član občinskega sveta udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu oziroma je njegov zastopnik, naročnik pa je javni zavod ni podana omejitev oziroma prepoved poslovanja, kar pomeni, da občinski svetnik ali njegov poslovni subjekt lahko opravlja storitve oziroma sodeluje kot izvajalec storitev, ki jih razpiše javni zavod.

(odgovor z dne 23.8.2011 št. 001-1/2011-730)

Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi dejavnostmi primarno ureja 37.b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. 27. člen ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij z drugimi dejavnostmi, v drugem odstavku določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine, odlokov ter drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, izvaja kadrovske naloge, nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Glede na to, da član občinskega sveta (nepoklicni funkcionar) ne opravlja neposrednega nadzora nad delom zavodov in da so društva izrecno izvzeta od subjektov, za katere velja nezdružljivost, ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko predsednik društva in direktor zavoda, ki ga je ustanovila občina.
Glede dodeljevanja sredstev iz občinskega proračuna za delovanje športnih društev in zavoda, katerih zastopnik je član občinskega sveta, vas komisija opozarja na določbe tretjega odstavka 35. člena ZIntPK o omejitvah poslovanja in z njim povezano nasprotje interesov. V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in društvom, katerega zastopnik je član občinskega sveta ne velja za pridobivanje sredstev, ki ni zajeto v prvem odstavku tega člena (sem sodijo javna naročila, koncesije in sklepanje javno-zasebnega partnerstva) pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Ob upoštevanju tretjega odstavka 35. člena ZIntPK se je v primeru dodeljevanja sredstev za financiranje programov športnih društev in zavoda, katerih zastopnik je član občinskega sveta, ta občinski svetnik dolžan dosledno izločiti iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev in tudi iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na društvo ali zavod kot samostojnega proračunskega uporabnika.
V zvezi z vprašanjem o nezdružljivosti člana oziroma predsednika nadzornega odbora občine z drugimi dejavnostmi vam sporočamo, da ZIntPK ureja področje nezdružljivosti funkcij le za funkcionarje (poklicne in nepoklicne), med katere pa člani nadzornih odborov občine ne sodijo. Vprašanje nezdružljivosti članov nadzornih odborov z opravljanjem drugih funkcij ali dejavnosti ureja izključno le ZLS, za katerega razlago komisija ni pristojna, zato vam predlagamo, da se s tem vprašanjem obrnete na za to pristojen organ, to pa je Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (sedaj pristojno ministrstvo).

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-596)

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, se uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno z Zakonom o lokalni samoupravi (list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju ZLS) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki. Predsednica nadzornega odbora občine skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, enako velja za notarja, zato se zanjo določbe ZIntPK v zvezi z nezdružljivostjo ne uporabljajo. Za tolmačenje in razlago ZLS, ki ureja nezdružljivost za člane nadzornih odborov občine, je sicer pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo zato vam predlagamo, da se za podrobnejšo razlago obrnete na pristojni organ.

V predmetni zadevi prav tako tudi ne obstaja prepoved oziroma omejitev poslovanja po ZIntPK med občino in notarko – predsednico nadzornega odbora občine, saj 35. člen ZIntPK prepovedujejo zgolj poslovanje med organom ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ter subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

V kolikor torej predsednica nadzornega odbora ni hkrati tudi družinska članica katerega od občinskih funkcionarjev občine, prepovedi poslovanja zaradi omejitev poslovanja po ZIntPK, ni.
Komisija pa opozarja, da so člani nadzornega odbora občine uradne osebe po ZIntPK, kar pomeni, da jih v celoti zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Komisija zato opozarja, da se je predsednica nadzornega odbora občine dolžna izogibati nasprotju interesov ter se dosledno izločati iz postopkov nadzora oziroma odločanja, ki se kakorkoli nanašajo na njeno notarsko delo, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih javnih nalog v nadzornem odboru občine v delu, ki se nanaša na to notarsko delo, ne opravlja nepristransko in objektivno oziroma, da pri tem deluje v korist svoje notarske pisarne.

Odgovor z dne 15.11.2012  št. 06262 – 1 / 2012 – 186

a

Člani občinskega sveta so predsednik gasilske zveze, predsednik prostovoljnega gasilskega društva in poveljnik občinskega poveljstva. Predsednik prostovoljnega gasilskega društva je občinskemu svetu pri sprejemu rebalansa proračuna z amandmajem predlagal nabavo novega gasilskega vozila za gasilsko društvo, katerega predsednik je. V tem primeru gre za dodelitev sredstev občinskega proračuna (investicijski transfer) za nabavo gasilskega vozila. Hkrati navajate, da so člani občinskega sveta tudi člani in predsedniki posameznih drugih društev, ki prejemajo sredstva iz občinskega proračuna za izvajanje investicij društva. komisijo sprašujete: – ali bi se iz glasovanja o amandmaju za nabavo gasilskega vozila moral izločiti član občinskega sveta, ki je hkrati predsednik istega gasilskega društva. Isto vprašanje velja, ko gre za dodelitev investicijskih sredstev gasilskim društvom, ki se društvom dodeljuje kot investicijski transfer. Ali bi se moral izločiti ali bi smel glasovati o proračunu kot celoti, – ali bi se morala v tem primeru ob glasovanju o amandmaju izločiti tudi ostala člana občinskega sveta (predsednik občinskega poveljstva in predsednik gasilske zveze), – ali v primeru, ko bi se moral občinski svetnik izločiti iz glasovanja sprejemanja proračuna, sploh lahko vloži amandma za dodatna sredstva društvu, katerega član je, – ali se mora iz glasovanja o sprejemu proračuna, v katerem so namenjena investicijska sredstva za društvo izločiti tudi občinski svetnik, ki je član društva, ki se mu namenja sredstva.

ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.
V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in gasilskim društvom, katerega zastopnik je član občinskega sveta, ne velja za pridobivanje sredstev, ki ni zajeto v prvem odstavku tega člena (sem sodijo javna naročila, koncesije in sklepanje javno-zasebnega partnerstva) pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, saj bo sicer posel ničen.
Ob upoštevanju navedenih določb je mnenje komisije sledeče:
– predsednik prostovoljnega gasilskega društva, ki je tudi član občinskega sveta in je predlagal amandma k rebalansu občinskega proračuna za dodelitev sredstev za nabavo gasilskega vozila ali drugo investicijo za gasilsko društvo, katerega zastopnik je, se je dolžan izločiti iz postopka obravnave in glasovanja o amandmaju rebalansa občinskega proračuna;
– izločitev iz postopka glasovanja o amandmaju pa ni potrebna s strani poveljnika občinskega poveljstva in predsednika gasilske zveze, ki sta tudi občinska svetnika, saj navedeni osebi ne nastopata v vlogi zastopnika interesov prostovoljnega gasilskega društva, temveč sta predstavnika drugih poslovnih subjektov;
– iz postopka glasovanja in dodelitve sredstev v delu, ki se nanaša na društvo, se je dolžan izločiti tudi vsak član društva, ki je hkrati član občinskega sveta, saj tudi kot član društva predstavlja v postopku dodeljevanja sredstev pred občinskim svetom interese društva.
Glede vprašanja ali občinski svetnik, ki je predsednik ali član društva, lahko vloži amandma k občinskemu proračunu za dodelitev dodatnih sredstev društvu, katerega predstavnik je, je odgovor pozitiven. Vsak član občinskega sveta ima skladno s pristojnostjo občinskega sveta, ki obravnava in sprejema proračun občine, pravico, da vlaga spremembe in dopolnitve k predlogu proračuna in to na vsako proračunsko postavko, med drugim tudi za spremembo proračunske postavke, ki se nanaša na financiranje društva, katerega predstavnik je. O predlogu takšne spremembe (amandmaju) proračunske postavke društvu, ki ga predstavlja, pa ne more razpravljati, niti glasovati, temveč se je dolžan po vložitvi amandmaja izločiti iz celotnega postopka sprejemanja amandmaja.
V zvezi z vprašanjem, ali smejo občinski svetniki, ki so predsedniki ali člani različnih društev, financiranih iz občinskega proračuna, glasovati o občinskem proračunu kot celoti (Odlok) ali se morajo izločiti iz glasovanja, komisija meni, da je glasovanje o občinskem proračunu kot celoti dopustno tudi za občinske svetnike, ki so predstavniki društev, financiranih iz občinskega proračuna. Izločitev teh članov iz glasovanja bi lahko povzročilo nesklepčnost občinskega sveta in s tem nesprejetje občinskega proračuna, ki je temeljni finančni akt občine. Ne sme pa član občinskega sveta razpravljati in glasovati o posamezni proračunski postavki, ki se nanaša na »njegovo« društvo, če se o tej predpostavki razpravlja in glasuje ločeno oziroma posebej.

(odgovor z dne 25.1.2012 št. 06262-1/2012-7)

Kar se tiče omejitev poslovanja, občina skladno s 35. členom ZIntPK ne more naročati blaga, storitev ali gradenj, niti skleniti katerekoli oblike javno-zasebnega partnerstva z vami ali vašim sinom; vsakršno drugačno dodeljevanje sredstev pa je dovoljeno pod pogojem, da ste vi kot občinski svetnik dosledno izločeni iz vseh faz odločanja o dodelitvi teh sredstev (več o omejitvah poslovanja lahko preberete v priloženem sistemskem pojasnilu, ki je dostopno tudi na spletnih straneh komisije). Glede na vaše navedbe, da sin ponuja občini zemljišče brezplačno, v primeru sklenitve dogovora z občino ne bo šlo za »posel«, za katerega bi veljale omejitve poslovanja.
Paziti pa morate na dolžno izogibanje nasprotju interesov. Nasprotje interesov so po ZIntPK okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji (tudi občinski svetnik), uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge.
Komisija je mnenja, da posredovanje ponudbe za odstop brezplačnega zemljišča za obvozni del ceste s strani vašega sina na Občino ne pomeni nasprotja interesov (dolžno izogibanje temu nasprotju zavezuje le vas kot občinskega svetnika, ne pa tudi vašega sina, ki nima statusa uradne osebe). Tudi če bi to rešitev občini predlagali vi kot občinski svetnik, to še ne bi pomenilo nasprotja interesov; dejstvo pa je, da na občinskem svetu ne morete razpravljati oz. sodelovati pri odločanju o tem, ali bo ta predlog sprejet. Na občinskem svetu morate biti torej izločeni iz vseh faz razprave in odločanja o pobudi, ki jo je na občino naslovil vaš sin oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka, saj obstajajo v zvezi s to zadevo vaši zasebni interesi (v tem primeru sorodstvena vez med vami in vašim sinom), ki vplivajo na objektivno in nepristransko opravljanje nalog občinskega svetnika (ali pa vsaj zbujajo videz, da je temu tako) – v konkretnem primeru je logično izkustveno mogoče pričakovati, da na občinskem svetu pri razpravi in odločanju o zadevi, ki se nanaša na vašega sina, ne boste objektivni in nepristranski, ampak si boste prizadevali za to, da se doseže rešitev, ugodna za vašega sina. To pa pomeni nasprotje interesov skladno z ZIntPK.

(odgovor z dne 6.5.2012 št. 06262-1/2012-83)

Komisija uvodoma ugotavlja, da zaposlitve oziroma opravljanje dela člana občinskega sveta v občinski upravi ne ureja ZIntPK, za razlago katerega je pristojna Komisija, temveč to tematiko ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), kjer določa nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami oziroma delom. V 37.b členu ZLS je določeno, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Iz navedene določbe je razvidna nezdružljivost člana občinskega sveta z delom v občinski upravi. Glede same zaposlitve občinskega svetnika na občini vam predlagamo, da se z vprašanjem obrnete na ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo.
ZIntPK z institutom omejitev poslovanja ureja le sklepanje posamičnih poslov oziroma poslovanje občinskih funkcionarjev z občino, ne pa sklepanja pogodb o zaposlitvi oz. področje delovnih razmerij. V drugem odstavku 35. člena je podana prepoved poslovanja občine pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnega partnerstva ali podeljevanju koncesij s funkcionarjem (občinskim svetnikom) ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Po navedeni določbi občina ne sme sklepati poslov oziroma naročati kakršnih koli storitev z občinskim funkcionarjem, med katere sodi tudi član občinskega sveta, kar pomeni, da član občinskega sveta po navedenih določbah ne sme opravljati vzdrževalnih del za občino, v kateri opravlja svojo funkcijo.

(odgovor z dne 20.2.2012 št. 06262-1/2012,26)

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja v tretjem odstavku določa, da prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka tega člena ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena (sem sodijo javna naročila, koncesije in sklepanje javno-zasebnega partnerstva) pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe tega in drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Iz navedene določbe je razvidno, da tretji odstavek 35. člena, ki določa obvezno izločitev predstavnikov subjektov (športnih društev), ki so udeleženi kot poslovodje, zakoniti zastopniki ali z več kot 5% deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu iz postopka dodeljevanja sredstev, velja le v primeru, da so ti predstavniki društev hkrati tudi občinski funkcionarji (župan, podžupani ali člani občinskega sveta) ali njihovi družinski člani.
Če so člani občinske komisije, ki deli razpisana sredstva, hkrati člani društva, ki se prijavili na razpis za sredstva občine, niso pa občinski funkcionarji, pridejo zanje v poštev določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, če imajo status uradne osebe. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog in se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena ZIntPK sodijo funkcionarji, uradniki na položaju ali drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan osebni interes te osebe, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Ob upoštevanju 10. točke 4. člena ZIntPK člani Komisije za šport (najverjetneje) niso uradne osebe. V takem primeru zakonska prepoved izogibanju nasprotju interesov zanje sicer izrecno ne velja; ne glede na odsotnost zakonske obveznosti izogibati se nasprotju interesov pa Komisija meni, da bi se tudi te osebe morale v primeru, ko se znajdejo v situaciji, ko so hkrati člani razpisne komisije in člani društva, ki kandidira za pridobitev sredstev (se pravi v nasprotju interesov), zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj in iz splošnih etičnih razlogov izogniti nasprotju interesov in se izločiti iz postopka razdeljevanja sredstev v delu, ki se nanaša na društvo, katerega predstavniki oziroma člani so.
Ker je komisija pristojna le za razlago določb ZIntPK, določb o prepovedi članstva članov športnih društev v Komisiji za šport, ki jih ureja Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS, ne moremo tolmačiti. Predlagamo vam, da se za razlago določb navedenega pravilnika obrnete na Ministrstvo za finance, ki je pravilnik izdalo.

(odgovor z dne 31.1.2012 06262-1/2012-15)

Situacija, ko občina odda v najem poslovni prostor politični stranki, katere predsednik je župan občine, zakoniti zastopnik pa občinski svetnik – ne zapade pod sistem omejitev poslovanja kot ga določa 35. člen ZIntPK. Gre namreč za obratno razmerje od tistega, ki ga zajema institut omejitev poslovanja – prejemnik sredstev je občina, ne pa subjekt, s katerim je funkcionar lastniško ali drugače povezan. Osnovni namen omejitev poslovanja je v tem, da se pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, varujejo javna (domača in evropska) sredstva, kar pomeni, da se ta institut nanaša na posle oziroma razmerja, na podlagi katerih pride do odliva iz občinskega proračuna (ne pa na razmerja, ki prinašajo v občinsko blagajno prilive). Seveda pa mora biti tudi v tem primeru postopek oddaje poslovnega prostora v najem izpeljan transparentno in objektivno ter nepristransko, se pravi brez dajanja kakršnekoli prednosti posameznemu ponudniku ali ponudnikom

Kljub temu, da v konkretnem primeru ni omejitev poslovanja, pa opozarjamo na dolžno izogibanje nasprotju interesov, ki ga ZIntPK terja od vseh uradnih oseb, vključno z občinskimi funkcionarji. To pomeni, da v konkretnem primeru župan (ali podžupan), ki je hkrati predsednik ali zastopnik politične stranke/ponudnika na strani občine ne sme sodelovati v nobeni fazi postopka za oddajo poslovnih prostorov v najem in tudi ne more nastopati kot podpisnik pogodbe na strani občine, ampak mora pogodbo v imenu občine podpisati druga pooblaščena oseba.

(odgovor z dne 12.7.2012 št. 06241-1/2012-211)

Situacija, ki jo omenjate – torej ko občina z investitorjem/gospodarsko družbo, katere direktor je občinski svetnik te občine, sklene pogodbo, na podlagi katere se vodovod brezplačno prenese v njeno last – ne zapade pod sistem omejitev poslovanja, kot ga določa 35. člen ZIntPK. Gre namreč za obratno razmerje od tistega, ki ga zajema institut omejitev poslovanja – prejemnik sredstev oziroma v tem konkretnem primeru komunalne infrastrukture je občina, ne pa subjekt, s katerim je funkcionar lastniško ali drugače povezan. Osnovni namen omejitev poslovanja je namreč v tem, da se pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, varujejo javna (domača in evropska) sredstva, kar pomeni, da se ta institut nanaša na posle oziroma razmerja, na podlagi katerih pride do odliva iz občinskega proračuna (ne pa na razmerja, ki prinašajo v občinsko blagajno prilive).

Kljub temu, da v konkretnem primeru niso podane omejitve poslovanja, pa opozarjamo na dolžno izogibanje nasprotju interesov, ki ga ZIntPK terja od vseh uradnih oseb, vključno z občinskimi funkcionarji. Uradna oseba mora biti v smislu 37. člena ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Uradna oseba, ki med izvajanjem svoje službe ali funkcije zazna dejansko ali možno nasprotje interesov, se mu mora izogniti na enega od naslednjih načinov:

– tako, da se v celoti izloči iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in o tem nemudoma obvesti predstojnika oziroma; ali
– tako, da začasno prekine z delom na zadevi in o nasprotju interesov nemudoma obvesti predstojnika (če tega nima, pa komisijo), ki oceni, ali je nasprotje interesov podano ali ne oziroma ali bi videz nasprotja interesov v konkretnem primeru lahko v taki meri ogrozil integriteto in zakonitost izvajanja javne funkcije oziroma službe, da je potrebna izločitev uradne osebe.

V konkretnem primeru to pomeni, da občinski svetnik, ki je hkrati direktor gospodarske družbe, ki je eden izmed investitorjev projekta, s katero bo občina sklenila pogodbo, na strani občine ne sme sodelovati v nobeni fazi tega postopka oziroma posla.

Odgovor z dne 26.02.2013 št. 06241-1/2013-35

Določbe ZIntPK, ki urejajo področje omejitev poslovanja, se uporabljajo le za subjekte, s katerimi so povezani funkcionarji in njihovi družinski člani ter za funkcionarje in njihove družinske člane kot fizične osebe – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah. Javni uslužbenci in direktor javnega zavoda nimajo statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi poslovanja zanje ne uporabljajo.
Je pa za konkretni primer relevanten institut nasprotja interesov – v zvezi s tem želimo opozoriti na dolžnost doslednega izogibanja nasprotju interesov, ki zavezuje vse javne uslužbence/uradne osebe, in sicer tako po Zakonu o javnih uslužbencih (100. člen, ki velja za javne uslužbence s statusom uradnika) kot tudi Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (37. in 38. člen, ki veljata za javne uslužbence na splošno).
ZIntPK v 12. točki 4. člena nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh.

Komisija upoštevajoč definiciji nasprotja interesov in zasebnega interesa iz 12. in 13. točke ZIntPK meni, da bi lahko v konkretnem primeru – v fazi izbire kandidata za počitniško delo in pri sklenitvi avtorske pogodbe z družinskim članom javnega uslužbenca oziroma direktorja zavoda) prišlo do nasprotja interesov, kot ga opredeljuje ZIntPK. V zvezi s tem priporočamo, da javni uslužbenec oziroma direktor javnega zavoda ravna v skladu z določbami ZIntPK – bodisi se sam izloči iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom ter o tem obvesti predstojnika, v kolikor predstojnika nima pa Komisijo za preprečevanje korupcije (1. odstavek 38. člena ZIntPK) in počaka na njeno odločitev o dolžnem ravnanju.

Odgovor z dne 20.03.2013 št. 06241-1/2013-48

Določbe ZIntPK, ki urejajo področje omejitev poslovanja, se uporabljajo le za subjekte, s katerimi so povezani funkcionarji in njihovi družinski člani ter za funkcionarje in njihove družinske člane kot fizične osebe – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah. Predsednica nadzornega odbora občine nima statusa funkcionarja, zato se določbe ZIntPK glede omejitev in prepovedi poslovanja zanjo ne uporabljajo, kar pomeni, da sklenitev podjemne pogodbe med občino in možem predsednice nadzornega odbora občine z vidika določb ZIntPK ni sporna. ZIntPK prav tako ne prepoveduje ali kakorkoli drugače omejuje zaposlovanja ožjih sorodnikov funkcionarjev občine. Je pa za oba primera, ki ste ju navedli, z vidika določb ZIntPK lahko (to je odvisno od tega, ali osebe dejansko sodelujejo v konkretnih postopkih) relevanten institut nasprotja interesov.
ZIntPK v 12. točki 4. člena nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh.
Za vaš primer to pomeni, da bi se morale uradne osebe (to sta v konkretnem primeru predsednica nadzornega odbora in podžupan) – ob predpostavki, da bi sodelovale v konkretnih postopkih, kjer bi nastale okoliščine nasprotja interesov, tj. pri postopku sklenitve podjemne pogodbe ali nadzoru nad smotrnostjo te pogodbe oziroma pri zaposlitvenem postopku svojega ožjega sorodnika – bodisi samoizločiti iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom ali pa o okoliščinah nasprotja interesov obvestiti predstojnika, v kolikor predstojnika nimajo, pa Komisijo za preprečevanje korupcije (1. odstavek 38. člena ZIntPK), ter do odločitve predstojnika ali komisije o nasprotju interesov oziroma o dolžnem ravnanju takoj prenehati z delom v konkretni zadevi.

Odgovor z dne 26.03.2013 št. 06241-1/2013-56

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenim je ugotoviti, da postopek dodeljevanja sredstev za kmetijske stroje in podobno ne sodi med postopke javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanja koncesij, temveč med t.i. »druge načine pridobivanja sredstev«, za katere se uporablja tretji odstavek 35. člena ZIntPK. Po ZIntPK torej ni omejitev, ki bi posameznemu članu občinskega sveta ob izpolnjevanju pogojev prepovedovale pridobitev predmetnih sredstev, ob pogoju, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. Skladno s tem se mora občinski svetnik, ki bi zaprosil za kakršna koli sredstva (v kolikor gre za druge načine pridobivanje sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena ZIntPK) izločiti iz vseh faz postopka razpisa dodeljevanja finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitve o dodelitvi finančnih sredstev. V konkretnem primeru to pomeni, da se mora občinski svetnik v celoti in popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem (od najbolj začetne – oblikovanja razpisnih pogojev do končne – odločitve o izbiri prejemnikov sredstev) in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi omenjenih sredstev, tako na strani občinskega sveta kot tudi na strani komisije za kmetijstvo, katere predsednik je. V kolikor določb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov ne bo spoštoval, bodo nastopile posledice kot v primeru prepovedi poslovanja, in sicer bodo skladno s sedmim odstavkom 35. člena ZIntPK take pogodbe oz. take oblike pridobivanja sredstev nične.

Odgovor z dne 01.03.2013 št. 06241-1/2013-40

429. ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja v obsegu iz prvega odstavka ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu interesu oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izročitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.

V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in različnimi društvi (sredstva za delovanje društev – sofinanciranja), katerih predsedniki ali člani upravnih odborov so člani občinskega sveta občine Ravne na Koroškem, ne velja za pridobivanje sredstev, ki ni zajeto v prvem odstavku tega člena (sem sodijo javna naročila, koncesije in sklepanje javno-zasebnega partnerstva) pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionarji dosledno izločijo iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, saj bo sicer posel ničen.

Ob upoštevanju navedenega komisija meni, da je glasovanje o občinskem proračunu kot celoti dopustno tudi za občinske svetnike, ki so predstavniki (ali člani upravnih odborov) društev, financiranih iz občinskega proračuna. Izločitev teh članov iz glasovanja bi namreč lahko dejansko povzročilo nesklepčnost občinskega sveta in s tem nesprejetje občinskega proračuna, ki je temeljni finančni akt občine. Ne sme pa član občinskega sveta razpravljati in glasovati o posamezni proračunski postavki, ki se nanaša na »njegovo« društvo, če se o tej predpostavki razpravlja in glasuje ločeno oziroma posebej.

Odgovor z dne 16.01.2013 št. 06241-1/2013-15

35. člen, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.

Postopek dodeljevanja subvencij iz programa spodbujanja drobnega gospodarstva ne sodi med postopke javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanja koncesij, temveč med druge načine pridobivanja sredstev, za katere se uporablja tretji odstavek 35. člena.

V konkretnem primeru, ko kandidira za pridobitev subvencij družinski član funkcionarja (občinske svetnice), se je skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK ta občinska svetnica dolžna izogniti nasprotju interesov in se dosledno izločiti iz vseh faz predlaganja in odločanja o dodelitvi sredstev ter se vzdržati tudi vsakršnih formalnih ali neformalnih vplivov na to odločanje. Nespoštovanje določb 35. člena ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.

Odgovor z dne 03.01.2013 št. 06241-1/2013-5

Določbe ZIntPK, ki urejajo področje omejitev poslovanja, se uporabljajo le za subjekte, s katerimi so povezani funkcionarji in njihovi družinski člani ter za funkcionarje in njihove družinske člane kot fizične osebe – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah. Član sveta zavoda nima statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi poslovanja zanj ne uporabljajo –poslovanje javnega zavoda s članom sveta zavoda oziroma s subjektom, s katerim je ta član sveta zavoda povezan, z vidika določb ZIntPK glede omejitev poslovanja ni sporna.
Je pa član sveta zavoda uradna oseba v smislu 10. točke 4. člena ZIntPK, kar pomeni, da ga v celoti zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
Komisija zato opozarja, da se je član sveta zavoda dolžan izogibati nasprotju interesov in mora biti dosledno izločen iz vseh postopkov odločanja sveta zavoda v zadevah, ki se kakorkoli nanašajo na subjekt, s katerim je povezan, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih javnih nalog v funkciji člana sveta zavoda, ki se kakorkoli nanašajo na subjekt, s katerim je povezan, ne opravlja nepristransko in objektivno.

Odgovor z dne 09.05.2013 št. 06262-1/2013-110